»Živiti slovenski kulturni prostor …« je bilo geslo prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku v Celovcu. Tudi letos je ekran tisti, na katerem črte rišejo predmete, s katerimi nastaja kultura: je pero, je film, je violinski ključ, je mikrofon in nekaj črt v obrisih riše tudi poslušalke in poslušalce. In vmes se sliši glas: »Beseda živi, beseda je vse, beseda je moja, beseda je tvoja, beseda je naša.«

Del kulturnega sporeda je bila multimedijska interpretacija pesmi koroških avtoric in avtorjev, ustvarjalno delo, deloma tudi v živo, Tomaža Ogrisa mlajšega. Prebrane besede so na ekranu dobile še izbrane odtenke slik. Tomaž Ogris je pokazal raznolike pristope takega spremljanja poezije: za vsako pesem je našel drug pristop, prav to pa je ta del prireditve odlikovalo. Besedila Andreja Kokota, Milke Hartman, Janija Oswalda, Rezke Kanzian, Maje Haderlap, Fabjana Hafnerja, Verene Gotthardt in Nine Zdouc je bral Alexander Tolmaier in se enkrat sam s pametnim telefonom projiciral na ekran.

Poseben višek pa je bilo srečanje z glasbenico Vito Mavrič, katere življenjska pot je prepletena prav s Koroško. Kot vnukinja Vinka Möderndorferja še kako pozna in čuti utrip te dežele. Z Vito Mavrič so bili vrhunski glasbeniki – klavir Jaka Pucihar, bobni Inti Pucihar in kontrabas Jaka Krušič. Njene pesmi je šele kako podčrtalo to, kar je povedala v svojem pozdravnem govoru generalna konzulka Republike Slovenije v Celovcu Maja Balant Slobodnjanac, ko je rekla: »V okviru današnjega večera želimo poudariti medsebojno sodelovanje na področju kulture in umetnosti, s tem pa podčrtati, da se melodija slovenske besede nikakor ne zaključi na državnih mejah.« S svojim nastopom je Vita Mavrič zbranim pokazala, kako dodatno moč ima zapeta beseda. S takim petjem je besedo mogoče občutiti.

Generalna konzulka Maja Balant Slobodnjanac je v svojem pozdravu podčrtala: »Kultura nam daje moč, da se soočamo s preteklostjo, sedanjostjo in da smo pripravljeni na prihodnje izzive. Povezuje nas v eno skupnost in nas postavlja na zemljevid sveta, kot že davnega leta 1584, ko smo Slovenke in Slovenci med prvimi narodi na svetu dobili celotni prevod Svetega pisma. Slovenski jezik, danes eden od uradnih jezikov Evropske unije, ostaja bistveni del naše identitete in izraz spoštovanja do vseh generacij, ki so se borile za njegovo preživetje.«

Slavnostni govornik Janko Malle je ugotovil, »da je zavest o celovitosti slovenskega kulturnega prostora pomanjkljiva«. Zato so krivi odnosi na razvojno relativno nizki stopnji sodelovanja in povezovanja. »Če je manjšina zreducirana na manjšino in kultura na funkcijo golega varstva manjšine, manjšina tudi ni več varna pred prezirom in ponižujočim paternalizmom političnega varuštva.« In pozneje v govoru: »Čeprav je položaj slovenskega jezika in kulturo na celotnem prostoru, kjer Slovenci živimo, v nezavidljivem težkem položaju, pa vendarle lahko rečem, da na jezikovnem obrobju, kjer nas je najmanj, razvijamo privlačno kulturo v plavanju proti toku, v odklanjanju prilagajanja in v upiranju proti poskusom jezikovne asimilacije. Pozitiven domet slovenske kulture na Koroškem znamo črpati iz predpostavke, da jo v veliki meri razumevamo kot kontrapunkt nevarnostim folklorizacije in izgube slovenskega jezika.

In dejansko naletimo na dvojezičnem naselitvenem območju Koroške na trajno vzdrževanje kulturnih tradicij in bogato omrežje kulturnih društev, ki dvigajo raven kulturnega življenja na vasi in s tem bogatijo socialno življenje na podeželju. Na ta način opravljajo kulturna društva neprecenljivo delo ne le za ohranitev kulturnih tradicij in slovenskega jezika, temveč tudi za kulturno identiteto dvojezične regije s posebnim in izvirnim slovenskim pečatom.« Za slovensko narodno skupnost na Koroškem je Janko Malle ob pogledu v prihodnost dejal: Želim, da bi razvili skupno strategijo, kako bi sukcesivno vprašanja kulture Slovencev, ki živimo zunaj RS, vključili v celoviti slovenski nacionalni kulturni program. Radi bi vnesli svojo specifiko, ki temelji na dveh temeljih: na krepitvi jezikovne identitete in na uresničevanju sožitja in pluralizma v vseh odtenkih kulturnega izražanja, na Koroškem prvenstveno v prizadevanjih za kulturo sožitja med obema narodoma.«