Organisation / Organizacija

Nedelja

Ko nastane kaj novega

42. Slikarski teden v Svečah je spodbujal umetniško ustvarjalnost in krepil povezavo med umetniki in skupnostjo

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Udeleženi 42. Slikarskega tedna v Svečah (Neddelja)

Slikarski teden v Svečah umetnikom ponuja priložnost, da se teden dni intenzivno ukvarjajo s svojo umetnostjo, se med seboj povezujejo in najdevajo navdih. Spodbuja umetniško izmenjavo in občutek skupnosti med udeleženci ter prispeva h kulturnemu oživljanju regije. Dogodek prispeva h kulturni raznolikosti in umetniškemu življenju. Lokalnemu prebivalstvu ponuja priložnost, da umetnost doživlja od blizu in stopa v neposredni stik z umetniki. Slikarski teden v Svečah je torej pomemben kulturni dogodek, ki spodbuja umetniško ustvarjalnost in krepi povezavo med umetniki in skupnostjo.

Anna Schmedding: »Ustvarjanje tu je kot izobraževalni dopust«

Ker je moj mož koroški Slovenec in njegovi starši živijo v Borovljah, je prišlo do stika tukaj. Pravzaprav sem zelo vesela, da lahko tukaj en teden delam, saj z dvema otrokoma ni veliko časa za delo. Tukaj mi je zelo všeč. Na začetku je nekoliko težko, ker je to drug, nov atelje, a to je tudi prednost, prav tako pa zelo pomaga izmenjava z drugimi. Zabavno je, da imaš en teden, ko se ti ni treba ukvarjati z ničemer drugim kot z umetniškim delom, zanimivo je tudi videti, kako drugi delajo. Možnost, da se z drugimi pogovarjam o slikarstvu, da se poglabljam v to, je kot nekakšen izobraževalni dopust. Navdih za svoja umetniška dela dobivam iz življenja. Opažam, da tukaj, pri Slikarskem tednu v Svečah, uporabljam bolj svetle barve. Nastanejo svetlejše slike kot doma.

Isolde Baumhackl-Oswald: »Vsi smo iskreni drug do drugega«

Na Slikarski teden sem prišla na povabilo Alenke Weber, s katero sva se spoznali skozi umetnost. Takšna srečanja se pogosto zgodijo na razstavah. Mislim, da je to zelo dobro. Čeprav delaš v tujem ateljeju – kar je težko, ker nisi v svojem običajnem okolju – lahko izmenjuješ izkušnje in dobivaš resnično nove navdihe. Vsi smo iskreni drug do drugega, kar je zelo pomembno, in vsi se cenimo. Tukaj smo resnično lepo sprejeti in razvajani – res je lepo. Slikarski teden se mi zdi super. Vsi umetniki se prej nismo poznali, a se dobro razumemo, se zabavamo skupaj in govorimo o svojih delih. Začela sem se učiti zlatarstva, nato pa sem osem semestrov študirala umetnost in diplomirala. Pri študiju sem se ukvarjala s slikarstvom, kiparstvom, tehnikami, geometrijo in izdelavo nakita. V zadnjih dveh semestrih sem se popolnoma posvetila oblikovanju nakita, vendar sem še vedno ohranjala ostala področja.

Nina Čelhar: »Zame je srečanje z umetniki zelo uporabno«

Jaz se večinoma ukvarjam z arhitekturo in slikam interjer – bolj osebne predmete, kaj nam pomenijo, zakaj smo navezani nanje. Slikam predmete, ki so v vsakdanu spregledani in kako imajo za vsakega poseben pomen. S psihološkega vidika me zanima bivanje. Veliko se posvečam koloritu, imam vedno serije, ki so med seboj barvno povezane. Tu v Svečah poskušam novo, osebno serijo, ker slikam lastne predmete in stvari iz mojega stanovanja. Nastane moj avtoportret. Prvič sem na Slikarskem tednu, mirno se lahko posvetim delu, smo fajn skupina, in se lahko pogovarjaš, kako je drugje, v tujini, in tako dobim nove perspektive. Zame je vse to zelo uporabno.

Jure Markota: »Nastanejo nove umetnine«

Na povabilo Alenke Weber sem prišel sem. Alenka Weber me je poklicala in vprašala, če bi prišel, pa sem rekel, ja, ne vem, ker sem kipar in če bi bil primeren za Slikarski teden. Pa je rekla: Ne, je že ok, pridi pa delaj svoje stvari. Potem sem si pa rekel, da bom tako malo povezal slikarstvo in kiparstvo. Ta čas potrebujem, da poskušam narediti kaj novega, česar po navadi ne delam. Preden sem prišel, sem si doma in v kamnolomu nekaj pripravil, da bom s tem potem tu delal. Program v Svečah je zelo strnjen, se pravi, da zelo hitro gre čas in je dosti dela. In ljudje radi pridejo in se pogovarjajo. Zelo pomemben je stik z ljudmi, da pridejo in vidijo, kaj mi umetniki delamo, da vprašajo in mi jim povemo in da se lažje predstavljajo, zakaj gre.

Ivan De Menis »Vedno lepa izkušnja«

Zame to ni nič novega, saj sem sodeloval že pred osmimi leti, a je še vedno lepa izkušnja. To ni moje prvo bivališče, bil sem že v Barceloni in Parizu. Nisem bil prepričan, ali naj pridem, ker sem mislil, da je to bolj za mlade. A vedno je pozitivno srečati nove in druge umetnike. Zame je zelo težko tukaj delati, ker delam z različnimi materiali, doma v Trevižu pa imam velik prostor za delo. Svoj atelje prenesti na drugo lokacijo, je zelo zahtevno. Vendar je zelo dobro in pomembno spoznati nove umetnike, zapustiti svoj atelje in znano okolje ter videti novo okolje. Tako lahko razmišljam o novih stvareh, ker nisem več v svoji vsakodnevni rutini. Rutina namreč lahko povzroči utrujenost, kar nikoli ni pozitivno.