Začetek šolskega leta kot ravnateljica ljudske šole v Hodišah pričakuje umirjeno in optimistično. Že od nekdaj si je želela postati učiteljica. Tudi sedaj kot ravnateljica polovico delovnega časa še poučuje. Že od mladosti je aktivna v fari, kulturi in politiki. »Enkrat napoči čas, ko nismo več mladina in smo mi tisti odrasli, ki moramo prevzeti vajeti,« pripoveduje Janja Einspieler in dodaja, da so v Enotni listi Bilčovs dober tim. Na zadnjih volitvah so pridobili še tretji mandat. Janja Einspieler je občinska odbornica in predsednica nadzornega odbora. Velikokrat jo vprašajo, zakaj je šla v politiko. »Odgovorim, da imam nalogo napram naši narodni skupnosti in svoji materinščini. Če jaz tega ne delam, kdo pa bo delal? Ni nas več toliko in ne počuti se vsak za to. V tem smislu tudi sama nisem rojena za politiko, ampak mislim si, če se mi ne bomo zavzemali, se nihče ne bo. Kot nalogo vidim, da skrbim za obstoj slovenščine. V politiki moraš ustvariti fundament, da lahko kultura in vse ostalo dobro deluje.« Ob tem je potrebna tudi pazljivost. »V Bilčovsu je zdaj lepo delati na občini, ker je slovenščina postala nekaj vsakdanjega, istočasno pa moramo biti pazljivi, ker se to lahko hitro spremeni. Vedno je treba delati na tem, da je slovenščina prisotna.« V občinskem svetu občine Bilčovs je od 15-ih odbornic in odbornikov pet žensk, od tega so tri iz Enotne liste: Marija Hedenik, Janja Einspeieler in Breda Gspan. »Vidi se, kako je pomembno, da smo zraven ženske. Tako so postale bolj samozavestne tudi kolegice iz ostalih frakcij,« razlaga Janja Einspieler, ki sodeluje tudi pri pedagoškem združenju. S skupino učiteljic so štiri leta s strani univerze razvijali koncept za nove učbenike. Pomembno se ji zdi, »da spoznaš, koliko dela je za tem, da nastane učbenik. Kritiziraš ga lahko hitro, ampak potem vidiš ves proces, od ideje in koncepta do izdelave.«

Kultura je njena srčna zadeva. »Odraščala sem v SPD Bilki, lahko sem obiskovala otroške ure, kasneje so z nami ustvarili otroško igralsko skupino, seveda smo tudi peli. Med študijem in po njem sem sama vodila igralsko skupino eno celo obdobje – od čisto majhnih do takrat, ko so nehali igrati. Naredila sem izobraževanje v mediaciji z mladino, zdaj pojem pri Mešanem pevskem zboru Bilka. Moja otroka sta pri Bilkicah, pri otroških urah in pri igralski skupini. Na eni strani je zame zelo pomemben šport, na drugi strani pa kultura, ker so to naše korenine.« Sinova Matej in Jan ter mož Marijan so za Janjo Einspieler nadvse dragoceni. »Družina je, da se lahko na nekoga zaneseš, da nisi sam. Velik korak je, da se odločiš za družino. Škoda, da se sedaj veliko ljudi odloči, da ostanejo sami. Na žalost ni za vsakega to mogoče, tudi če si želi. Družina pomeni, da moraš včasih na nekaj počakati, da je treba biti potrpežljiv, ima pa zelo veliko pozitivnega. Danes ne bi bila rada sama. Danes je nekaj čisto posebnega, da najdeš partnerja in imaš otroke,« realno gleda na življenje in je hvaležna. Z možem Marijanom sodelujeta tudi pri posebni sv. maši za zakonce. V naši fari sta Marija in Robert Hedenik imela idejo, da enkrat na leto zakonce, ki imajo okrogli ali polokrogli jubilej, povabimo k posebni maši, kjer so glavni pari. Zdaj sva že šestič zraven. Zame kot poročeno ženo je posebej lepo, da se lahko znova odločim za najin zakon, da dobiva blagoslov in si še enkrat rečeva ja.« Prav v teh dneh sta praznovala 12. obletnico poroke.

Jubilejni koncert ob 25-letnici prostovoljstva v Angoli bo za Janjo Einspieler nekaj posebnega.
Že 20 let je tudi sama tesno povezana z društvom IniciativAngola. Za zadnje poletje pred službo, leta 2004, se je odločila, da ne bo več delala, ampak bo naredila nekaj koristnega. Odločila se je za prostovoljstvo v Angoli. Po učenju portugalščine in pripravah so se julija 2004 s skupino odpravili v Afriko. »Imam lepe spomine. Najprej je bil seveda šok, da je vse zelo glasno in zelo umazano.« Na drugi strani pa je še bolj videla, kako nam gre dobro. Najbolj si je zapomnila, da te v Angoli vsak človek pozdravi in kako imajo ljudje tam iskre v očeh. »V srcu in v spominu mi je ostalo, da te človek v Angoli pogleda in se ti nasmeji, čeprav tam včasih ne vedo, kako bodo preživeli dan.« Pa še nekaj ji je zelo ostalo od takrat, in sicer varčevanje vode. Jubilejnega koncerta se že veseli. »Zelo mi je všeč, da bom lahko spet nekaj naredila za Angolo. Zadnjič sem pela na koncertu za Angolo, ko sem bila še pri Deželnem koroškem mladinskem zboru, že nekaj let je od tega,« pripoveduje Janja Einspieler, ki je bila dolga leta tajnica društva IA, »dva dni na teden sem namenila za Angolo in sva s Hanzejem Rosenzopfom veliko načrtovala. S Kristo Hutter-Mödritscher sva izobraževali prostovoljke in prostovoljce, ki so se odpravili v Angolo,« se spominja. V tistem času so začeli s šolskim in stenskim koledarjem, s koncerti Naša pesem za Angolo in botrstvom. Veliko je pisala in bila v medijih, takrat se je zelo veliko naučila, kar ji še zdaj pride prav. Želela si je narediti nekaj dobrega sočloveku in v društvu je bilo to mogoče. »Bel človek je veliko pokvaril na tem svetu in veliko prispeval k temu, da gre ljudem v Angoli in drugod po svetu tako slabo,« kritično razmišlja Janja Einspieler in dodaja: »Pomembno je delati dobro, tudi če je to samo majhen kamenček v celotnem mozaiku.«