Minister Matej Arčon v pogovoru

Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, je zaživela Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica – Gorica, prva čezmejna evropska prestolnica kulture. Podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je zbrane nagovoril na uvodni slovesnosti na Trgu Evrope. Minister Matej Arčon in državna sekretarka Vesna Humar sta del zgodbe evropske prestolnice že vse od začetka, od same ideje. Z ministrom smo pogovarjali tudi o vlogi narodnih skupnosti in o viziji za prihodnost.

Kako ste povezani s slovensko narodno skupnostjo v Avstriji? Kaj posebej cenite pri koroških in štajerskih Slovenkah in Slovencih?

Matej Arčon: S slovensko narodno skupnostjo v Avstriji smo močno povezani. Povezani smo prek naših nalog, našega poslanstva. Intenzivno sodelujemo s krovnimi organizacijami in z organizacijami, ki delujejo na različnih področjih. Srečujemo se na rednih sestankih, kjer beseda teče o različnih vidikih življenja in delovanja zamejske skupnosti, kot so kmetijstvo, gospodarstvo, kultura, šolstvo, šport … Eno naših poslanstev je tudi finančna podpora. Republika Slovenija prek našega Urada namenja sredstva za delovanje društev slovenske narodne skupnosti na Koroškem in Štajerskem.

Tudi mediji?

Matej Arčon: Mediji ste nedvomno pomembni, ste tisti vezni člen, ki sodelovanje med Uradom in društvi, institucijami sporočate Slovenkam in Slovencem, ki živijo na Koroškem in na Štajerskem.

Kje so na trenutno na področju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu težišča, s katerimi se ukvarjate? Kaj vas pri tem veseli in kaj vas navdaja s skrbjo?

Matej Arčon: V tem trenutku, ko imava intervju, smo osredotočeni na zaključek razpisa. Del letošnjih razpisanih sredstev bo, kot vsako leto, namenjen tudi finančni podpori delovanju društev na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Mene osebno, in to ob različnih priložnostih velikokrat poudarim, pri Slovenkah in Slovencih, ki živite v zamejstvu in po svetu, navdihuje pripadnost slovenskemu narodu. Tega se Slovenci v domovini premalokrat zavedamo, zdi se nam samoumevno. Pri vas, ki živite zunaj svoje matične domovine, pa je toliko bolj čutiti, kako se zavedate slovenskih korenin, kako čutite pripadnost svoji matični domovini. To me navdihuje. Po drugi strani pa se zavedamo, da marsikje v zamejstvu in po svetu število pripadnikov slovenskih skupnosti upada, da znanje slovenskega jezika ni več tako samoumevno. Gre za enega ključnih izzivov, zato na tem področju toliko bolj delamo.

V vašem življenjepisu beremo, da ste bili v študentskih letih predsednik Kluba goriških študentov. Klubi v Celovcu, Gradcu in na Dunaju (KSŠŠK, KSŠŠG in KSŠŠD) so zelo pomembni za ohranjanje slovenščine, za nove ideje, nekateri jih imenujejo tudi kovačnica kadrov. Kakšne spomine imate vi na ta čas v klubu?

Matej Arčon: To je bil zame poseben čas, ki se ga rad spominjam. Bili smo aktivni v domačem okolju, v Ljubljani, pa tudi na mednarodnem področju. Prav nogometni turnir in druženje na Dunaju, ki ga je organiziral Klub koroških študentov, je eden tistih trenutkov, ki se mi je najbolj vtisnil v spomin. V tistih letih nisem toliko čutil in se zavedal pomena Slovencev, ki živijo zunaj svoje domovine. Danes na to gledam popolnoma drugače. Mnogo lepih izkušenj in spominov smo spletni, dostikrat se jih rad spominjam.

Letošnji Tischlerjev nagrajenec Franc Kattnig je pred nekaj leti ob prejemu Schwentnerjeve nagrade v Cankarjevem domu dejal, da je v Sloveniji slovenščina predvsem komunikacijsko sredstvo, pri nas na Koroškem pa srčna zadeva.

Matej Arčon: Pod to izjavo se lahko tudi sam podpišem. Tako pomembno je, da se zavedamo pomena jezika in da skušamo na različnih področjih na različne načine pomagati ohranjati slovenski jezik v zamejstvu in po svetu. Gotovo so stanje in potrebe med zamejstvom in izseljenstvom razlikujejo. Sam menim, da ima spodbujanje učenja slovenskega jezika že pri najmlajših, torej v vrtcih, številne prednosti.

Omenili ste razlike med zamejstvom in svetom. Na primer v Severni Ameriki se nekateri počutijo kot Slovenci, tudi če jezika več ne znajo. Na Koroškem pa je tako, kot pravi Florjan Lipuš: Z jezikom smo ali nismo, z jezikom bomo ali ne bomo.

Matej Arčon: Okoliščine in stvarnost se gotovo povsod nekoliko razlikujejo. Četudi nekdo ne zna več jezika, lahko močno čuti pripadnost. V Clevelandu sem spoznal mnogo ponosnih Slovencev, ki več ne znajo slovenskega jezika. Kar pa ne pomeni, da se ne trudijo. Tudi tam, in marsikje druge po svetu, ob sobotah organizirajo sobotne šole, kjer se učijo jezika in spoznavajo matično domovino. Danes tudi tehnologija omogoča, da se lahko učenje hitro in kakovostno odvija prek spleta. Ključno vlogo pri tem pa seveda igra družina. Nenazadnje je veliko darilo tudi to, da otroku daš znanje več jezikov.

Da so Republiki Sloveniji zamejski Slovenci in Slovenci po svetu izredno pomembni, pokaže z Uradom in lastnim ministrom. Koliko komunikacije imate z ministrom za zunanje zadeve?

Matej Arčon: Na različnih mednarodnih dogodkih vedno posebej poudarim, da ima Slovenija posebnost, da ima svoj Urad – ministrstvo, ki skrbi za Slovenke in Slovence v zamejstvu in po svetu. Številni pozitivno ocenjujejo zavest države, ki z ustanovitvijo posebnega urada in namenjanjem sredstev podpira delovanje skupnosti zunaj Slovenije. Na tem področju smo nedvomno lahko zgled. Marsikdo nas zaprosi za vpogled, kako smo organizirani. V Evropi ni veliko prakse, kjer bi nek narod tako sistematično skrbel za tiste, ki živijo zunaj svoje lastne države.

V rednih stikih smo z veleposlaniki in diplomati, prav tako tudi predstavniki držav, v katerih živijo slovenske manjšine. Konkretno na Koroškem imamo več stika z deželnim glavarjem, ker je bolj vpet v okolje in delovanje kot zunanji minister. S Petrom Kaiserjem imam pristen, prijateljski odnos in mislim, da lahko to tudi pripomore k temu, da je naklonjen slovenski narodni skupnosti.

Koliko imate stika z generalnim konzulatom, kjer je nova konzulka Maja Balant Slobodjanac?

Matej Arčon: Z generalnim konzulatom odlično sodelujemo. Tudi prvi vtisi ob prihodu nove generalne konzulke so pozitivni. Mislim, da je velika dodana vrednost. Konzulati in veleposlaništva so zelo pomemben most med domovino in narodno skupnostjo.

Veliko govorimo o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Kako gledate kot minister za Slovence v zamejstvu in po svetu na to povezanost na kulturnem področju? Kaj dobro uspeva in kaj mora biti vizija za prihodnost?

Matej Arčon: Kultura je eden pomembnih stebrov ohranjanja naše identitete. V preteklih letih smo zamejskih prostor v vseh štirih sosednjih državah povezali na področju kmetijstva, gospodarstva in športa. Kultura je še zadnje večje področje, ki ni povezano v okviru koordinacije. To ne pomeni, da je najmanj pomembno. Leto 2025 je leto kulture, leto, ko slovenska Nova Gorica, od koder prihajam, skupaj s sosednjo Gorico nosi naziv Evropska prestolnica kulture. Zato smo se odločili, da bo to tudi leto, v katerem bomo povezali vse štiri manjšine na področju kulture. Zdelo se nam je pomembno in simbolično, da bi to koordinacijo ustanovili v tem letu. Zaživela bo junija. V okviru niza prireditev namenjenih zamejski kulturi in kulturi Slovencev po svetu, v okviru največje prireditve »Dobrodošli doma«. Vrhunec pestrega dogajanja, ki se ga že izredno veselimo, bo velika proslava v soboto, 21. junija. V tem mesecu pa bomo tudi slavnostno ustanovili zamejsko kulturno koordinacijo. Želimo si, da bi bilo povezovanje še bolj močno in prepleteno tako z matično domovino, kot tudi med krovnimi kulturnimi organizacijami v posameznih zamejskih skupnostih. Želimo si, da si izmenjujejo izkušnje, primere dobrih praks, hkrati želimo najti načine še dodatne finančne podpore.

Omenili ste Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici, ki je nekaj posebnega. Kako spremljate ta velik dogodek?

Matej Arčon: S posebnim pričakovanjem in hkrati s ponosom. S pričakovanjem zaradi tega, ker je to prva prestolnica kulture, ki bo čezmejna, ki bo povezala obmejni kulturni prostor in bo dala zgled Evropi in Evropski uniji, da se da sobivati. Da lahko dva različna naroda, dve različni kulturi sodelujeta skozi različne projekte. Ta preplet nas bogati. Hkrati pa s ponosom, ker sem bil takrat kot župan Nove Gorice tisti, ki je sprejel odločitev, da gre Nova Gorica v to kandidaturo. Po tolikih letih se je realizirala. Veselim se, da bo ta prostor dobil posebno mesto pod evropskim soncem. Napovedanih je ogromno novinarjev iz vsega sveta. Ponosen sem na to, da bomo v sklopu tega leta poseben čas in prostor namenili tudi Slovenkam in Slovencem, ki živijo zunaj svoje domovine.

Nekaj lahko naredi politika. Kaj pa je tisto, na kar mora narodna skupnost še posebej gledati tudi sama?

Matej Arčon: Moje vodilo je, da je treba v življenju gledati na stvari, ki so pozitivne – tudi pri svojih partnerjih, sodelavcih in prijateljih. Včasih se preveč osredotočamo na tisto, česar ni. Moramo se zavedati vsega, kar imamo: da imamo svoj lasten jezik, da živimo na tem prostoru, da narodna skupnost Slovenk in Slovencev v zamejstvu in po svetu bogati svoje okolje. Medsebojna povezanost se mi zdi zelo dragocena. Ohranjajte to medsebojno povezanost in zavedanje, kako pomembno je negovati slovenski jezik. O tem sva govorila pri vseh vprašanjih. Slovenski jezik je rdeča nit in osnova za delovanje na različnih področjih. To se mi zdi ključno in pomembno. Tudi če drugače razmišljamo, se lahko drug drugega spoštujemo in cenimo. Že ob svojem nastopu sem krovnim organizacijam povedal, da lahko gleda vsak na svojo tematiko drugače. A za pomembne teme, kot so šolstvo, kultura, šport in povezanost na področju gospodarstva, moramo imeti enotno mnenje. Interese narodne skupnosti je treba dati pred politične. Logično in prav je, da ima vsak svoje mnenje, tudi na političnem področju. Ko se gre za interese narodne skupnosti, pa je pomembno, da stopite skupaj.