Michael Georg Joham kot predan duhovnik in pozoren prijatelj je postal pomemben povezovalni člen med dvema narodnima skupnostima na Koroškem. S svojim delovanjem si neutrudno prizadeva za sožitje in spoštovanje vseh ljudi, ne glede na jezik ali kulturno ozadje.

Michael Georg Joham je odraščal na povsem nemško govorečem območju Št. Jurija ob Dolgem jezeru. V družini, kjer so starši čutili vpliv prejšnjih generacij v izključno nemško govorečem okolju, je najprej spoznaval svet brez stika s slovensko kulturo. A kljub temu mu je bil že v otroštvu vcepljen pomen odprtosti, spoštovanja in vere, kar je Joham prevzel kot bistveno življenjsko vodilo. Njegovi starši so mu pokazali, kako pomembno je upoštevati svoje vrednote in se obrniti k sočloveku v prijateljstvu in razumevanju. Takšna vzgoja je bila zanj ključna popotnica, ki jo je kasneje vedno bolj izpopolnjeval in jo postopoma vnašal v svoje poslanstvo.

Sčasoma se je začel zanimati za slovensko kulturo. S svojo željo po globljem razumevanju koroškega prostora se je podal na pot spoznavanja slovenske kulture, pri čemer je naletel na različne izzive, a tudi na bogastvo. Eden izmed ključnih spodbudnih trenutkov je bil v njegovih letih študija teologije, ko je spoznal kolege, kot so to Slavko Thaler, Marjan Gallob in Janko Krištof, ki ima pomembno vlogo v njegovem življenju. Krištof mu je pomagal, da se je lahko približal in vstopil v koroško-slovenski kulturni svet, ga spodbujal k učenju jezika in ga uvajal v koroško-slovensko skupnost. Krištof je postal zanj pomemben prijatelj, s katerim si je zgradil dolgoletno prijateljstvo, ki temelji na zaupanju in predanosti koroški slovenski skupnosti.

Posebno mesto življenju Michaela Georga Johama ima glasba, ki ga je prvič pritegnila k slovenščini. Kot pravi sam, se mu je slovenska pesem hitro vtisnila v srce, in prav s petjem je lažje začel razumevati jezik. V semenišču je prevzel vodenje zbora in skupaj so prepevali slovenske pesmi, katerih lepota in vsebina sta ga ganili. Glasba ga je postopoma vodila k učenju slovenščine tudi v govoru. Najprej se je učil iz pesmi, sčasoma pa se je opogumil in začel jezik uporabljati tudi v vsakdanjih pogovorih. Na tej poti je naletel na nešteto spodbud in spoznanj, ki so ga še dodatno povezali s slovensko skupnostjo in njenimi vrednotami.

Joham priznava, da so ga na začetku nekoliko presenečale razlike in da mu je bilo marsikaj iz slovenskega kulturnega prostora sprva tuje. A z voljo in poglabljanjem je odkrival lepote slovenske kulture, ki jih pogosto označuje kot bisere – neprecenljive vrednote, ki jih je potrebno ohranjati in spoštovati. V tem iskanju sožitja in edinosti je Michael Joham našel ne samo svoje življenjsko poslanstvo, ampak tudi prostor, kjer se lahko izraža in živi kot kristjan.

Michael Joham v svoji župnijski službi že vedno deluje kot pravi glasnik edinosti, saj skuša ustvarjati živo skupnost, kjer različnost ni ovira, temveč priložnost za rast. Kot župnik šestih ziljskih župnij s posebnim posluhom za obe kulturi vsak dan deluje na terenu in spodbuja svoje župljane, naj v sožitju prepoznajo moč. »Ni pomembno, ali molimo in pojemo v slovenščini ali nemščini – pomembno je, da v srcu čutimo povezanost in da v svojem okolju ustvarjamo prostor za dialog in spoštovanje,« poudarja.

Za Johama ni pomembna le dvojezičnost pri bogoslužju, temveč je njegov cilj ustvariti prostor, kjer se ljudje različnih kulturnih ozadij počutijo spoštovane in sprejete. »Vsak od nas lahko nekaj prispeva k dobremu sožitju,« poudarja, »in to poslanstvo ni omejeno na eno samo vlogo – vsak na svojem mestu lahko pripomore k temu, da bi bili ljudje povezani v spoštovanju in razumevanju.« Johamova duhovniška služba tako sega onkraj zgolj cerkvenega delovanja – je gradnja mostov med dvema kulturama, kjer se različnosti združujejo v edinosti.

Priznanje, kot je Einspielerjeva nagrada, je Michaelu Johamu v veliko spodbudo. Sprejema jo kot znak hvaležnosti za vse majhne in velike korake, ki jih je opravil v svojem poslanstvu. »Ta nagrada je priznanje za trud, da lahko slovenščina živi naprej,« pravi Joham.

Slavnostna podelitev Einspielerjeve nagrade bo 11. novembra v Tischlerjevi dvorani Celovcu. Zanj je nagrada spodbuda, da nadaljuje svoje delo, ki ga vidi kot uresničitev krščanskega poslanstva: živeti v ljubezni in spoštovanju do bližnjega, ne glede na jezik ali kulturo. Slavnostni govornik bo Janko Krištof, dolgoletni prijatelj, ki pravi: »Michael Joham se je zelo dobro naučil našega jezika in ga tako v svojem osebnem kakor tudi poklicnem življenju uporablja in, kjer je potrebno, tudi uveljavlja. Kjer je mogoče, se druži z nami in je postal v določenem smislu del nas. Z nami se poistoveti in z nami deli usodo šibkega, ki mora vedno znova opozarjati na svoje pravice. S podelitvijo Einspielerjeve nagrade bi se mu za to radi zahvalili in mu izrazili z naše strani spoštovanje, ki ga ima on do nas.«