Dve obletnici sta bili spodbuda za spominsko skavtsko srečanje: 40-letnica jamboreeja v Globasnici in 65-letnica ustanovitve slovenske skavtske organizacije na Koroškem. V Bilčovs jih je 7. julija povabil Janko Krištof skupaj z organizacijskim timom. Zbralo se jih je zelo veliko, kar pomeni, da je skavtizem zapustil sledi. Srečanja so se udeležili tudi skavtinje in skavti iz Gorice, Trsta in Ljubljane. Najmlajša udeleženka je bila dveletna Neža iz Gorice.

Srečanje se je na nedeljsko popoldne pričelo pri farnem domu v Bilčovsu. Že ob sprejemu se je videlo, da je to posebno srečanje, saj pozdrav ni bil čisto običajen, ampak je bil skavtski. Iz pogovorov je bilo čutiti veselje ob srečanju, mnogi so s seboj prinesli stare fotografije, na ogled je bila tudi razstava. Tam je imela svoje mesto tudi Nedelja, ki je poročala o jamboreeju.

Po pozdravu si je vsaka skupina izmislila svoj pozdrav, svoj klic. Bili so izvirni in kreativni. Sledil je dvig zastave, skavtska pesem in skavtska molitev:

Gospod Jezus, daj da bo moja vest prema kot visoka smreka, ki se dviga proti nebu; da bo moja velikodušnost kot studenec, ki vedno daje in se nikdar ne izčrpa; da bo moja duša kristalno čista kot potoki, ki jih rode brezmadežni snegovi; da bo moja volja kot granit, ki se nikdar ne okruši; da bo imela moja mladost po vseh gorskih stezah Tebe za prijatelja svoje neprestane poti navzgor; da bo križ ob poti kakor srečanje s prijateljem. In tako bodo vedno! Amen.

Zbrane je pozdravil Janko Krištof, ki je tudi predstavil pripravljalni tim za srečanje. Spregovorili so še gostje iz Trsta in Gorice ter Ljubljane. Jamboree leta 1984 v Globasnici je vodil Maks Domej, tudi on je bil na srečanju. Janko Krištof je bil navdušen nad odzivom: »Od vsega začetka je bila moja misel, da bi ob takem srečanju ne le mogli mi nekaj lepega doživeti, temveč da bi se pri nas na Koroškem tudi na novo obudila zavest o skavtizmu in o tem, kaj je ta organizacija dala naši narodni skupnosti.« Skavtsko organizacijo na Koroškem je ustanovil salezijanski duhovnik Janez Rovan, ki je skavtizem spoznal v begunskem taborišču v Špitalu in se mu je zdel primeren za spodbujanje rasti mladega človeka.

V imenu skavtinj je spregovorila Martina Piko-Rustia, skavtinje so obhajale 55-letnico ustanovitve. Da vendarle ni bilo tako stroge ločitve med skavti in skavtinjami, je dokaz Veronika Kušej, ki je vodila fantovsko skupino. Tone Starman, ki je bil dolga leta vodja skavtov, vidi skavtizem kot eno izmed najboljših oblik vzgoje, ki človeka oblikuje kot celoto.

Sveta maša je bila polna lepih skavtskih pesmi. Sodelovali so duhovniki, ki so povezani s skavtizmom: Janko Krištof, Tone Opetnik, Janez Tratar in Jože Andolšek, ki je bil duhovni vodja in je v nedeljo pridigal. Posebno doživetje je bil filmski del, saj so bili na ogled vsi skavtski prispevki iz oddaje Dober dan, Koroška, pa tudi prijatelji iz Italije so prinesli film. Smeha v dvorani ni manjkalo. Po večerji je sledil prižig tabornega ognja, zabavni večer s petjem in igrami. Ob pogledu nazaj je postalo še jasneje, kakšne sledi so zapustile skavtske izkušnje. mr