»Na Koroškem smo poglobili prizadevanje za pestrost, ob tem pa se moramo zavedati odgovornosti postavljati v središče to, kar oba naroda povezuje,« je na odprtju prvega Kulturnega tandema v Možberku dejal deželni glavar Peter Kaiser. S tem je stopil v ospredje nov format kulturnega srečevanja med dvojezično in enojezični občino, za katerega je imela zamisel in ga tudi razvila Mirjam Polzer-Srienc. Tokrat sta to občini Železna Kapla in Možberk. Kateri občini bosta naslednji, bo jasno na koncu več mesecev trajajočega srečanja med občinama, ko bodo na koncu vseh prireditev predali štafetno palico naslednjima občinama.

Kulturni tandem je nadomestil Kulturne tedne koroških Slovencev v občinah, ki so potekali v preteklih 30 letih. Občini Železna Kapla in Možberk sta postavili kulturni teden pod geslo »Prostor za srečavanja«. Župan v Možberku Herbert Gaggl je v svojem govoru na odprtju v sredo, 5. junija, v Campusu v Možberku poudaril, da gre v tem tednu za sožitje, pogovore, razumevanje, izmenjavo in pestrost, predvsem pa za pogovor med seboj in ne drug o drugem. Opozoril je tudi na pester spored, ki se pne od kulturnih prireditev v obeh občinah pa tja do športnih srečanj. Predvsem je poudaril, da so mnoge prihajajoče prireditve v občinah vključene v izbor prireditev Kulturnega tandema.

Soprirediteljici Kulturnega tandema ob Biroju za narodno skupnost in občinama sta tudi Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. V njunem imenu je spregovorila Julija Schellander-Obid, ki je zbranim v nemškem delu govora znala zelo nazorno razložiti, kako pomembno je slovenskim kulturnim ustvarjalkam in ustvarjalcem v njihovem prostem času storiti vse, da je in ostaja slovenska beseda vidna in slišna tudi prek svojih občinskih meja, ker je to njihova velika srčna skrb in pomemben dejavnik za preživetje narodne skupnosti. V slovenščini je povedala tudi naslednje: »Da bomo lahko o nizu srečavanj, ki bodo potekala v sklopu kulturnega tandema med Možberkom in Slovenskim prosvetnim društvom Zarja iz Železne Kaple, nekoč rekli, da so bila posrečena ali celo osrečujoča, bo potrebnih več dejavnikov: To sta v prvi vrsti medsebojna naklonjenost in pripravljenost do dialoga, pa tudi radovednost, strpnost, in pripravljenost poslušati svojega sogovornika, svojega soseda, četudi se mogoče ne strinjamo vedno z njim. To naj nikakor ne pomeni, da naj v sobivanju s sosedom ne bi bilo nobenih konfliktov – tudi reševanje le-teh je del posrečenega srečevanja.«

Nekaj posebnega je bil tudi nastop deželnega glavarja Petra Kaiserja, ki je svoj govor začel v slovenščini in pri tem ni pozabil, da je za zbrane goste iz Železne Kaple sreča tudi v tem, da slišijo slovensko besedo v občini, ki je enojezična. Ta način bi lahko bil tudi zgled za župana.

V obeh deželnih jezikih je prireditev povezoval Aleksander Tolmaier. Na začetku je zbrane presenetila s posrečenim nastopom skupina dijakov iz srednje šole v Možberku. Stephan Lerchbaumer je virtuozno zaigral na saksofonu, zadonela je pesem skupnega zbora iz zborov Gemischer Chor in Singgemeinscahft Wölfnitztal. Gostje iz Železne Kaple so v obeh deželnih jezikih prepričali tako v besedi in pesmi. Franci Sadolšek je recitiral besedila Jožeta Blasja in Helene Kuhar. Nastopila je Vokalna skupina Klika in tamburaška skupina Tamika. Srečanje se je izteklo v prijetnem srečanju v kraju s slovensko zgodovino. Nekateri so se spomnili škofa Slomška in njegove znamenite pridige o spoštovanju maternega jezika pred dolgimi desetletji v farni cerkvi v Možberku, v kateri je nameščena tudi spominska plošča duhovniku Urbanu Jarniku z nekaj slovenskimi besedami.