Do izjemnega trenutka je prišlo v Dvorani zrcal na deželni vladi. V sredo, 25. septembra, je prejelo pet osebnosti iz slovenske narodne skupnosti visoka deželna odlikovanja. Samoumevno je bilo tudi, da so bile listine napisane v obeh deželnih jezikih, prav tako je Christiane Ogris lavdacije prebrala v obeh deželnih jezikih. Lepo je bilo tudi doživeti, s kakšno prisrčnostjo je deželni glavar Peter Kaiser opisal svoje osebne odnose z odlikovankama in odlikovanci.

Veliki častni znak dežele so prejeli Bernard Sadovnik (»Kot graditelj mostov je v središče svojega delovanja vedno postavljal večjezičnost, strpnost in človečnost.«), Ingrid Gasser (»V Kulturni delavnici Gasser je povezala kulturo, les in gospodarstvo. Park skulptur z deli koroških umetnic in umetnikov pa je lep dokaz, kako lahko umetnost tudi zunaj centralnega prostora lahko doživi čezmejno pomembnost.«), Roman Verdel (»Kot ravnatelj Slovenske glasbene šole, te pomembne izobraževalne ustanove slovenske narodne skupnosti, je šolo razvil v eno najpomembnejših izobraževalnih ustanov v deželi, s svojim kulturnim delom pa je obogatil kulturo v deželi.«) in Zalka Kuchling. Zalka Kuchling je prejela odlikovanje in dekret »Posebna zahvala in priznanje« za svoje vodenje Slovenske gimnazije, ki jo je naredila prepoznavno tudi v mednarodnem pomenu in je mladim večjezičnost posredovala kot veliko bogastvo. »Zalka Kuchling je zgled dvo- in večjezičnosti ter za strpnost v družbi – to je bilo vedno v središču njenega delovanja.«

Tomi Partl, nekdanji sodnik, predsednik Koroške nogometne zveze, predsednik disciplinarne komisije UEFA, je iz rok deželnega glavarja Petra Kaiserja prejel najvišje deželno odlikovanje veliki zlati častni znak dežele Koroške. Težko je omeniti vse funkcije. Naj bo tu navedena še ena pomembna. Dolga leta je bil tudi sopredsednik Slovensko-nemškega koordinacijskega odbora krške škofije in je tudi sodnik na škofijskem sodišču. »Tomi Partl, kljub svojim mnogim funkcijam in uspehom, nikdar ni silil v ospredje, kar pa je vedno dosledno postavljal v središče, to je bila povezanost z domovino in slovenskim jezikom, vse to pa je povezal s svojim pozitivnim značajem.«