Pavel Zablatnik iz Referata za družino pri Katoliški akciji in Hanzi Mlečnik sta pred nekaj leti začela s serijo Kruh in ... Prva prireditev je vse popeljala v Sele-Kot na kmetijo Hanzija Mlečnika. Nekajkrat je bilo srečanje v Bilnjovsu, kjer je bila gostiteljica Anica Maletz-Zablatnik. Tokrat pa je na svoj dom pri Oštinu na Mačah povabila družina Partl. Rezka, Tomi in Peter so na svoji lepi domačiji prijazno sprejeli goste.

Kruh in ... zeliščna juha je bil naslov tokratnega srečanja v soboto, 5. aprila. Herta Maurer-Lausegger je iz svoje bogate zakladnice znanja delila misli o kruhu in običajih, povezanih z njim. » Kruh je že od nekdaj pomembna kulturna dobrina človeštva. Simbolizira vse, kar je povezano z obstojem človeka. V antiki je kruh veljal za simbol bogov in osnovno hrano v posmrtnem življenju. V starem Egiptu je imel pomembno vlogo v prehrani, kulturi in religiji. V krščanstvu ima kruh vodilno vlogo. Kristus je kruh povzdignil v nosilca evharistije. S kruhom se vsak dan srečujemo tudi v krščanskem očenašu »Daj nam danes naš vsakdanji kruh«. Judje so kruh pojmovali kot sestavni del obeda z osrednjim pomenom in ga razumeli kot znamenje za božji blagoslov. Na Vzhodu so kruh tradicionalno lomili in ga niso rezali. Lomljenje kruha je pomenilo skupaj jesti, « je povedala.

Tudi v Svetem pismu je kruh velikokrat omenjen:

⚫»Učenca spoznata Jezusa po lomljenju kruha. Iz svetega evangelija po Luku.« (Lk 24,13-35)

⚫»Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah.« (Apd 2,42)

»Zgodnjesrednjeveški samostani so imeli vodilno vlogo pri nadaljnjem razvoju peke kruha in peciva. Prek njih je Cerkev po Evropi razširila različne vrste kruha. Kruh so pogosto okrasili s krščanskimi simboli. To se odraža v znamenjih odrešenja, predvsem v križu, ki so odtisnjena na kruhu v obliki »krušnega žiga«. V preteklosti so kruhovo testo pred peko pogosto žigosali za različne namene. Ohranilo se je več takih kulturnozgodovinsko zanimivih predmetov – nekrščanskih in krščanskih. Uporaba krušnega žiga se je z Rimljani uveljavila po vsem alpskem prostoru,« je razlagala Herta Maurer-Lausegger. Takšen žig smo videli tudi na sobotni prireditvi.

Na Mačah na kmetiji Oštin je peka kruha tradicionalno opravilo. Najprej je svoj kruh po moderni metodi pripravil Peter Partl, potem smo sodelovali pri peki kruha, ki se prenaša iz roda v rod. Rezka in Tomi Partl sta pripravila testo z drožmi, ki so sedaj vse bolj popularne. Nato je vsak lahko izdelal svoj hlebček kruha, gospodar je nato vse »vsadil« v krušno peč. Župnik Igor Krašna je peko kruha pospremil z molitvijo.

Kruh ima v krščanski tradiciji praznično vlogo – na primer kot krstni in poročni kruh v življenjskem ciklu oziroma božični in velikonočni kruh itd. »Za božič speče gospodinja na kvatrni petek mižnjak, to je božični kruh, dva hlebca iz ržene moke in enega iz pšenične moke. Ta kruh v Rožu použijejo na jutro svetih treh kraljev ljudje in domače živali«.

Kultura kruha je zelo bogata in je močno povezana s starimi šegami in navadami.

Rezka Partl je, medtem ko se je pekel kruh, predstavila zelišča. Po uspešno opravljeni izobrazbi s tega področja še bolj uživa in odkriva dobrote iz božje lekarne. Ob vsakem koraku sreča rastlino, ki je ustvarjena za lepoto okolja in zdravje človeka. Iz teh zelišč je nato skuhala juho, ki je bila zelo okusna. Peter in Tomi sta zraven prinesla sveže pečen kruh iz krušne peči. Navdušeni nad vsem, kar nam je podarjeno, smo v veliki hvaležnosti zaužili dobrote na Oštinovi kmetiji. Ob skupni mizi so se razvili prijetni pogovori. Tudi to je eden od namenov prireditve Kruh in ... Ni naključje, da je ena od pohval, ki jo lahko damo sočloveku: »Ti si dober, ti si dobra kot kruh.«

Mateja Rihter