»Dvojezičnost je dejavnik, ki krepi gospodarstvo. Zato, da je lahko jezik gospodarski dejavnik, mora imeti jezik prestiž.« In še en pomemben stavek je rekel Jürgen Pirker, na začetku Mohorjevega simpozija o narodnih skupnostih in dvojezičnosti kot gospodarskemu dejavniku: »Tam, kjer se kaka regija priznava k svoji dvojezičnosti, tam se krepi tudi gospodarski razvoj regije.«

Na že sedmi konferenci Mohorjeve pod geslom »gemeinsam 2024 skupno« je bil pogled osredotočen na Koroško s svojim draguljem dveh narodov, pogled pa je bil usmerjen tudi v Alpsko-jadranski prostor. Zbrani na smpoziju so skušali izmeriti, kakšne priložnosti odpirajo narodne skupnosti pri razvoju gospodarske moči kake regije. Nekaj je bilo ob pogledu na Evropo jasno: V številnih obmejnih regijah Evrope se kulturna raznolikost zavestno uporablja kot prednost za spodbujanje turizma in gospodarske rasti. Ob posebnem pogledu na Koroško pa tudi ni manjkalo ugotovitve: Koroška ima na tem področju gotovo še prostor za izboljšave.

Zbrane je pozdravil direktor Mohorjeve Karl Hren. Omenil je, kako velik pomen ima močno in uspešno gospodarstvo za narodno skupnost. Naštel je nekaj primerov. »Za gospodarski razvoj obmejnega območja je zelo pomembna tudi prehodnost meja. Vsak kraj, ki leži ob meji, ima zreduciran gravitacijski prostor. Za nas kot obmejno področje na Koroškem je centralnega pomena, da so tudi meje prepustne. Zato je bil vstop Slovenije v Evropsko unijo zelo pomemben in tudi dejstvo, da sta obe državi – Slovenija in Avstrija – v Schengenu, je zelo pomembno. Zapiranje meja je kontraproduktivno in oteži čezmejno izmenjavo in ne koristi obmejnemu področju. Zato bi bilo pravilno, če imamo schengenski prostor, da se meje kontrolirajo zunaj in ne notranje meje tega prostora.«

Zbrane je nagovoril tudi koroški deželni glavar Peter Kaiser. Poudaril je: »Od vstopa Avstrije in Slovenije v EU se je marsikaj spremenilo. Postopno odpravljanje meja je ustvarilo čezmejni gospodarski in življenjski prostor, od katerega imamo skupno korist tudi na področju učenja in izpopolnjevanja v jezikih,« je poudaril Kaiser in omenil uspešno čezmejno sodelovanje med Koroško in Slovenijo. Kot primera je Kaiser omenil Geopark Karavanke in Komite Slovenija-Koroška, v katerem si člani vlad obeh držav redno in enakopravno izmenjujejo svoje poglede.

Prijetno je bilo videti tudi poglede dijakinj in dijakov na vidno dvojezičnost kot ključ do celovitega razvoja gospodarstva in kulture na Koroškem. Dijakinje in dijaki Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru so se predstavili z gledališko intervencijo na pesem Andreja Kokota, ki govori o narodni skupnosti kot most, vendar ta ne želi, da bi se po njej hodilo. Z dijaki sta nastop pripravila Lidija Vouk in Marjan Štikar. Dvojezična trgovska akademija v Celovcu je bila v preudarnih rokah Mirjam Zwitter-Šlemic. Pripravili so film o vidni dvojezičnosti v Celovcu. Dijakinja in dijak, ki sta zamudila pouk, dobita od profesorja posebno nalogo: »Do jutri poglejta, kje vse je v Celovcu vidna dvojezičnost.« Kar veliko primerov sta videla. Kakšne mostove gradi dvojezičnost na Koroškem, je pokazal film samostanske gimnazije v Št. Pavlu. Z njimi sta delala Rosemarie Pollanz in Bernd Locker. »Dvojezičnost je pomembnejša kot kadarkoli,« so ugotovili. Izobrazba, šport, kultura, gospodarstvo. Med izjavami sta bili tudi naslednji: »Sedanji čas je lep dokaz za to, da ima dvojezičnost prihodnost.« in »Biti most ni mogoče izsiliti, vendar most je mogoče graditi z obeh strani.«

Častnih gostov je bilo nešteto. Enega pa je le treba posebej omeniti. To je Martin Pandel, ki je organiziral preteklih šest konferenc in je dokazal, kako pomembno je imeti stike do zadnjih kotičkov v državnih pisarnah pri navezovanju stikov in vabljenju najrazličnejših osebnosti. Ker je lani šel v zasluženi pokoj, je to njegovo delo za pripravo letošnje konference prevzel Roman Roblek. Ko so pri Mohorjevi odločili, da bo v središču tega simpozija gospodarstvo, to nikakor ni bila tema, da bo Roman Roblek še sredi priprav postal generalni sekretar Slovenske gospodarske zveze. Bil je pravi človek za pravo temo.

Dobesedno

Poskusili smo to, kar nam je bilo zakonsko obljubljeno z lastno pobudo ohraniti. Kaj se mora spremeniti, da slovenska beseda v naših krajih ne bo še bolj nazadovala? Čisto preprosto to, kar zakonsko v preteklih letih še ni bilo izpolnjeno, mora politika končno izpolniti. Poskrbeti moramo za krepitev pravne države. Ker smo pripadniki manjšin, je pravna država naše življenjsko zavarovanje. Zato moramo tudi v prihodnje skrbeti za uresničitev zajamčenih pravic, ki jih imajo manjšine v Avstriji in Evropi. Upam, da manjšine v Evropi, predvsem pa koroške Slovenke in Slovenci ne bomo postali ena od redkih orhidej, ki jih je treba zaščititi vsakih par kvadratnih metrov.

Olga Voglauer o izginjanju slovenske besede

»Dvo- in večjezičnosti ne smemo gledati in vi mladi ne smete gledati s strogo ekonomskega vidika seštevanja in odštevanja. Človek, ki se od najbolj zgodnjih let uči dveh in več jezikov, ima kakovostnejši kognitivni razvoj. Mi ne smemo govoriti samo o begu možganov. Govoriti moramo o kroženju možganov. Vi mladi ljudje boste šli verjetno na neki točki svojega življenja v tujino, ker je to pomembno za vaš osebni in intelektualni in siceršnji napredek. Vprašanje, na katerega je treba odgovoriti, je, kakšno je vaše vračanje domov oziroma vaše sodelovanje z vašo državo in deželo. Ključnega pomena so sicer vse prometne povezave in logistika, vendar najpomembnejše je, kako se doma počutiš. Odločil se boš živeti tam, kjer ti je prijetno, kjer ti je dobro. En del te prijetnosti je tudi, da človek lahko izraža svojo individualnost in svojo identiteto svobodno brez omejitev ter da ga ni treba biti za katerikoli košček svoje identitete sram. V tem smislu sem prepričana, da je povečanje vidne dvojezičnosti bistvenega vpliva, da mladi ostajajo doma, se vračajo ali kaj sogrijo za svojo deželo. Manjšine niso uboge, manjšine so potencial, s katerim se moramo soočiti in ga izkoristiti.«

Vesna Humar o odhajanju in vračanju mladih

»Osnova za sodelovanje in uspešnost v novih regijah je znanje jezika in poznavanje kulture ter tudi spoštovanje do jezika in kulture.«

Benjamin Wakounig o sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo