Škof Jože Marketz je v nedeljo posvetil sedem diakonov. Med njimi je bil tudi Matthias Kossmann, ki sedaj z ženo živi v Škofičah, diakon pa je v župnijah Bilčovs in Št. Ilj. Zakramenta posvečenja se je zelo veselil, to je zanj milost in mu veliko pomeni. Po naravi je zelo vesel človek, zato se veseli, da bo oznanjal evangelij, veselo novico. Ker njegova žena Darja prihaja iz Slovenije, tudi Matthias Kossmann tekoče govori slovensko, sicer pa obvlada kar sedem jezikov. Najbolj težko vprašanje zanj je: »Od kod prihajate?« Na to ni kratkega odgovora.

Matthias Kossmann o svojem življenju pripoveduje: »Rojen sem na Poljskem, po mamini strani imam poljske korenine, po očetovi strani imam nemške korenine in zato imam nemški potni list. S starši govorim po poljsko. Vsi kraji, kjer sem živel, so name naredili velik vtis.« Živel je 22 let na Poljskem, osem let v Nemčiji, dve leti v Sloveniji, eno leto v Uzbekistanu, spet tri leta v Nemčiji, tri leta v Bolgariji, devet let v Kazahstanu, dve leti v Dominikanski Republiki in pet let na Dunaju. Sebe opiše z besedami: Sem »koroški kristjan«. Vedno je bil njegov cilj živeti na Koroškem, tukaj je bil prvič na izletu in v Koroško se je zaljubil. Z ženo imata dva sinova, oba živita v Ameriki.

Rojen je bil v socializmu, »a zmeraj sem bil antikomunist. Takrat še ni bilo perspektive, da bo Poljska enkrat postala svobodna demokratična država. To se je zgodilo leto in pol po mojem odhodu iz Poljske. Zagotovo ne bi nikoli šel iz Poljske, če bi že takrat postala demokratična,« pripoveduje Matthias Kossmann, ki je diplomiral na univerzi v zahodnem Berlinu, nato je delal v ameriškem in potem v nemškem podjetju, obe podjetji sta proizvajalca potrošniškega blaga. Njegovo delo sedaj je samostojni trener menedžerskih kadrov. Kar se je sam naučil kot menedžer, sedaj predaja naprej: retoriko, vodstvene sposobnosti, upravljanje s časom. Kot sam pravi, to dela še z večjim užitkom kot prejšnjo službo, najbolj pa se veseli dela kot diakon, »to je uresničenje mojih sanj.« Vera mu je bila položena v zibelko. »Na Poljskem je bilo takrat v socializmu 99 % prebivalstva katoličanov. Sedaj, ko je Poljska svobodna, je več nevernih,« razlaga. »Imeli smo oaze – mladinsko gibanje. Vse to mi je pomagalo biti blizu Cerkvi.« Že takrat bi zelo, zelo rad postal duhovnik, ampak se ni želel odpovedati družini. Takrat si je mislil, da bo vse življenje ostal laik, »nisem imel pojma, da obstajajo države na svetu, kjer so stalni diakoni.« Po posvečenju 2. oktobra 2022 je postal član duhovništva. Najprej je opravil teološki tečaj, nato štiriletno izobrazbo. Dobro so mu znane Jezusove besede: »Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.« (Mr 10,45). Praktično pa je bilo pri njem drugače, njemu kot direktorju so stregli drugi. »Trudil sem se biti dober do njih, ampak nisem jim služil. Sedaj hočem jaz služiti drugim kot diakon,« pripoveduje o svoji želji Matthias Kossmann, ki je vesel in srečen človek. »Nekateri rečejo, da je bilo življenje dobro do mene, drugi rečejo, da so bili ljudje dobri do mene, spet tretji pravijo, da so bila naključja dobra do mene. Vse je res, ampak jaz rečem: Bog je dober do mene.« To sedaj hoče na določen način povrniti Bogu in ljudem z delom v Cerkvi.

Z ženo in sinovoma je Matthias Kossmann živel v državah, kjer ni bilo običajnega verouka, v šoli tako ali tako ne. »Doma sem prevzel verouk za Roberta in Gregorja. Veliko smo se pogovarjali, tudi o teoloških temah. Moja žena pa je zame velik vzor, ker zna veliko bolje ljubiti, služiti, se žrtvovati kot jaz.« Pri diakonski službi ga vsa družina zelo podpira.

Diakonsko službo bo opravljal v dvojezičnih župnijah Bilčovs in Št. Ilj. Vse pridige pripravlja dvojezično. Na domovih obiskuje bolnice in jim prinaša sveto obhajilo. Z župnikom Jankom Krištofom zelo dobro sodelujeta, »njegove pridige so zelo prizemljene. Vzor mi je v tem, koliko stvari dela. Oba imava veliko spoštovanje do tradicij, jih drživa žive, a oba sva odprta za nove in moderne impulze, tudi teološke.« Zelo ga zanima zgodovina koroških Slovenk in Slovencev, odkriva jo tudi na izletih po Koroškem. Kot diakon želi doprinesti k prizadevanjem duhovnikov in škofa za dvojezičnost.

V življenju ima veliko strasti: pohodništvo, plavanje, kolesarjenje. »Zelo rad fotografiram in gledam nogomet. Veliko berem in potujem, igram akordeon in pojem karaoke.« V pogovoru pa Matthias Kossmann velikokrat omeni Sveto pismo. Na vprašanje, če ima najljubši svetopisemski odlomek, takoj odgovori: »Psalm 27,4.« Tako pravi:

»Za eno prosim Gospoda, to skušam doseči: da bi prebival v Gospodovi hiši vse dni svojega življenja, da bi zrl Gospodovo milino, premišljal v njegovem templju.«

Mnogo je lepih odlomkov, a tega je izbral, ker je tako zelo rad v cerkvi. Tudi po najinem pogovoru se opravi k sv. maši v Velinjo vas.