Nekdanji učenci in učenke ljudske šole v Ledincah se je hvaležno spominjamo in zahvaljujemo za izredno izobraževanje in njen edinstven pristop k učni snovi in posredovanje le-tega mladini. Vsi nekdanji učenci in učenke iz Ledinc, Proda, Bura, Čavja, Kopanj, Malenc, Spodnjih ter Zgornjih Borovelj in iz Pečnice ji kličemo: Na mnoga zdrava in vesela leta. Bog lonaj za vaš trud!

Sama sem vstopila v ljudsko šolo v Ledincah leta 1947. To so bili težki časi. Življenjski standard, prav tako stanovanjski in higienski ter medicinski standardi so bili nizki. Šola nam je nudila medicinsko oskrbo tako, da smo se morali cepiti proti nalezljivim nevarnim otroškim boleznim in smo dobili vsak dan obvezen odmerek ribjega olja še pred poukom. Šola je nudila tedaj en topel obrok vsakemu učencu.

Počasi smo si opomogli. V šolo smo radi hodili. Poslopje, lepo, veliko in svetlo, je motiviralo za učenje. In da ne pozabim: telovadnica moderna in ob njej tuš-kabine, ki smo se jih pogosto in zelo radi poslužili. Lepa in velika knjižnica je bila dobro založena s knjigami in bila redno obiskana. Učitelji in ravnatelj so skrbeli za to, da smo doživljali tudi lepe in izredne trenutke, ki jih hranimo v spominu:

- Zimsko sankanje po srenu od Tratic do Čavja, od Kopanj po gorski cesti navzdol do Borovca, nato od Tratnikove apnence po Ladinah navzdol do šole.

- Ali proti koncu junija nabiranje borovnic na Oranjskem sedlu (tam, kjer je nastala Treiberjeva pesem Nmav čriəz izaro). Dobre kuharice so nam postregle naslednji dan z dobrotami iz borovnic kot v kakšni slaščičarni.

- Izlet na Stari Bekštanjski grad, od koder imaš čudovit razgled po Baškem jezeru, njegovi turkizni gladini in po okolici. Domov grede namakanje v Baškem jezeru, ki nam je bilo tedaj še malo neznano.

- V 6. letniku ljudske šole pa še izlet z vlakom v Beljak, kamor nas je vodila prav slavljenka, da bi si ogledali barvni film Diamanti kralja Salomona. Zame je bil to prvi film v mojem življenju.

- Leta 1950 je prinesel mladi učitelj Karl Samonig slikice s podobo tedanjega papeža in slike Petrove bazilike v Rimu. Bil je tam kot romar je prinesel žegen svetega leta. Prav letos je začne – 75 let pozneje – spet sveto leto.

Merjeni bomo po tem, kolikor ljubezni smo vložili v delo. Slavna Korošica Ingeborg Bachmann je leta 1967 v pesmi Böhmen liegt am Meer (Češka leži ob morju) zapisala: »Bogat je tisti, ki poseduje več kot materialne dobrine.« Prav tu se ujemajo besede Ingeborg Bachmann z držo Anne Samonig, ki so ji gonilne sile, ki dajejo vizijo in perspektivo v življenju, vekotrajne vrednote, kot dobri ljudje, ki jih vodijo v življenju čuječnost, sočutje, dobrota, razumevanje, pripravljenost pomagati ter mir in sprava. Vsak otrok si želi resnico, pravičnost in dobroto.

Z možem Karlom Samonigom sta bila kongenialen zakonski par in ustvarila sta veliko vidnih uspehov. Znan šolnik pravi o Anni Samonig: »Gospa je sama po sebi že podjetje! Uspešna na vseh področjih življenja.« Slavne so njene klobase in dober kmečki kruh. In jaz pristavim: »Gospa Anna Samonig, vi ste kot dober kmečki kruh.« Njeno veselje so trije otroci, visoko izobraženi, in šest vnukov, ki jim je babica pravi sonček.

V Knjigi pregovorov v Svetem pismu najdemo duhovit opis vrle žene:

Vrlo ženo, kdo jo najde!

Njena vrednost je daleč nad biseri.

Srce njenega moža zaupa vanjo,

povračila ne pogreša.

Izkazuje mu dobroto in ne hudega

vse dni svojega življenja.

Svojo dlan odpira potrebnemu,

svojo roko podaja ubogemu.

Na mnoga leta, draga Anna Samonig! Naj še mnoga leta kop kapljice kapljajo v nežne roke Najvišjega in naj vas čuva Mati Božja pri Zilji, na Višarjah, na Sveti gori in na Brezjah.

Pepca Weiss