Čuten advent

Advent, predbožični čas – za številne izmed nas je to posebej čustven čas. Čas, s katerim številni izmed nas povezujemo običaje in tradicije. Od adventnega koledarja in adventnega venca do Barbarinih vejic in obiska sv. Miklavža. Čas, ki posebej učinkuje na vse čute: Pomislimo le na vonj jelkinih vejic ali kadila. Pomislimo na svitne ob soju sveč ali na vonj sveže pečenih keksov in sladkega punča na stojnici na božičnem trgu. Pomislimo tudi na predbožične pesmi in popevke.
Vse to je dobro in lahko zelo zelo dobro dene – ravno v teh težavnih časih in predvsem, če lahko ta čas uživamo in preživimo v skupnosti.

Hkrati pa dramatika božičnega časa z osladno romantiko stojnic s punčem res ni primerna. Ravno pogled v liturgična besedila adventnega časa nam jasno kaže: sladko, ljubo in mirno to vsekakor ni več.

"Ura odrešenja" bo prišla

Prav v prvem berilu prve adventne nedelje prepok Izaija govori o „koncu dni“, ko bo Bog moral „razsojati“ med ljudstvi in bo moral tudi številne „poučiti“. V drugem berilu apostol Pavel opominja Rimljane (in tako tudi nas), da temeljito spremenimo svoj življenjski slog in se pripravimo na bližajočo se „uro odrešenja“. Del evangelija po Mateju prve adventne nedelje pa primerja (ponovni) prihod človeka s pripovedjo o Noetu in vesoljnim potopom in opozarja, da se pripravimo.

Torej: Uživajmo adventni čas in vse, kar sodi zraven. A prizadevajmo si tudi (s pogledom na Sv. pismo) za to, da v svojem srcu dajemo prostor Bogu– da vedno znova lahko prihaja k nam.

Diakon Jakob Mokoru je škofijski dušni pastir za mladino v krški škofiji.

KONTAKT: jakob.mokoru@kath-kirche-kaernten.at