V letu 2022 so finančni izkazi pokazali izgubo v višini 6 milijonov evrov. Kako so se razmere razvijale v preteklem letu?

Kronawetter in Salzer: V letu 2023 je rezultat z gospodarskega vidika boljši. Poslovni izid iz poslovanja – tj. izid iz tekočega poslovanja – je znašal 3,8 milijona evrov izgube. Toda zaradi izrednih prihodkov iz duhovniškega pokojninskega načrta in pozitivnega finančnega rezultata bomo lahko tudi leta 2023 dosegli pozitiven letni rezultat v višini nekaj manj ko 800.000 evrov. Vendar to ne sme zamegliti dejstva, da se osredotočamo na doseganje uravnoteženega poslovnega rezultata.

Zmanjševanje cerkvenih prispevkov, naraščajoča inflacija, naraščajoči stroški osebja in visoki stroški obnove stavb trenutno pestijo številne škofije. Nekatere so napovedale velike prihranke, druge – kot Štajerska – so prodale cerkvene stavbe. Kakšna je strategija na Koroškem?

Če se ozremo v prihodnost, se pokaže jasna slika našega dohodkovnega položaja. 75 odstotkov naših prihodkov predstavljajo cerkveni prispevki, za katere smo zelo hvaležni. Vendar pa razvoj dogodkov, ki ste jih opisali, kaže, da se soočamo z velikimi izzivi na področju stroškov. Naši zaposleni so naše najpomembnejše bogastvo. Zato se stroški za osebje in tekoči stroški za našo infrastrukturo povečujejo. Ne želimo odpustiti nobenega zaposlenega, vendar ne bomo mogli vedno nadomestiti vseh, ki bodo odšli. Zato se moramo jasno osredotočiti na svoje naloge, ki jih določajo pastoralni cilji našega procesa razvoja Cerkve. Ti bodo morali ostati znotraj finančnega okvira. Pričakujemo, da bodo sodelovali vsi vpleteni. Treba bo določiti prednostne naloge, ki jih bo mogoče izpeljati iz procesa, njegovih ciljev in ukrepov.

Koroška je dežela več ko 1.000 cerkva s številnimi župnijskimi in drugimi cerkvenimi stavbami. Ali boste tudi tu tako kot v drugih škofijah izvedli kategorizacijo, kaj je še vredno ohraniti in kaj ne?

Naša naloga je, da ohranimo vsebino. Seveda bi bilo idealno, če bi vsaka župnija lahko sama vzdrževala stavbe. Za nas je glavno vodilo, ali v procesu razvoja potrebujemo vse cerkvene stavbe za pastoralno oskrbo. Vendar zelo jasno razlikujemo med cerkvami, tj. sakralnimi stavbami in posvetnimi stavbami. Slednje bomo lahko uporabljali tudi na druge načine ali jih celo prodali. Z današnjega vidika prodaja cerkva za nas ne pride v poštev.

Prav cerkve so pogosto vir identitete ...

Pogosto je vzorno, kako skupnosti skrbijo za svoje cerkve. Včasih so to zelo majhne podružnične cerkve, v katerih obhajajo pobožnosti ali jih uporabljajo za molitev. Dokler je tako, ni razloga za skrb, saj se vedno najdejo ljudje, ki skrbijo za te majhne cerkvice. Na splošno je stanje naših cerkva zelo dobro.

Toda ne glede na to, ali gre za stavbe ali dejavnosti: da bi izpolnili pričakovanja glede uravnoteženega proračuna, je treba določiti prednostne naloge. Konzistorij je na kratko odločil, da ne smemo porabiti več, kot prejmemo ...

To je strogo, a modro vodilo. Gre za to, da se koraki v procesu razvoja nastavijo tako, da ladja koroške Cerkve ne zaide v težave. Izhodiščna točka je raznolikost cerkvenih služb. Vendar je treba razmisliti tudi o tem, ali res ustrezajo potrebam današnjih ljudi. Če določenih stvari ne potrebujemo več, moramo bogoslužja reorganizirati tako, da bodo dosegla ljudi.

Prihraniti 3,8 milijona evrov je ogromno.

Zato tega ne bomo mogli rešiti naenkrat. Tega se zaveda tudi konzistorij, zato je bil ta cilj opredeljen kot proces. Ta se ne more omejiti na zmanjšanje števila storitev. Prej gre za učinkovitejše delovne tokove, notranje procese in seveda reformo strukture. Veliko večjo vlogo bo imela na primer regionalnost.

Veliko ste govorili o stroških, kaj pa pravite o mogočih prihodkih: V zadnjih letih je škofija na očeh javnosti. Oba sta člana upravnega odbora škofije (škofijska menza). Kako se razvijajo razmere na tem področju? Ali lahko škofija pomaga škofiji?

Razmere v škofijski menzi so se razvile zelo dobro. Eden od razlogov za to je jasna strateška usmeritev, ki zagotavlja tesno povezanost med škofijo in škofijsko menzo. Naše poslanstvo je, da delujemo v skladu z etičnimi merili in v škofijski proračun namenjamo prihodke za pastoralno delo. Na dobri poti smo k trajnostnemu in pozitivnemu razvoju. Prav tako ne smete pozabiti, da je še pred nekaj leti škofija finančno podpirala menzo, zdaj pa je obratno. Menza trenutno podpira škofijske dejavnosti, na primer v hiši v Št. Juriju ob Jezeru, s približno 100.000 evri na leto. Cilj je, da bi ta znesek dolgoročno znatno povečali.

Najpomembnejši prihodek je in ostaja cerkveni prispevek. Število ljudi, ki zapuščajo Cerkev, se je v zadnjih letih močno povečalo. Ali so se razmere lani umirile?

Umirilo se je, čeprav je vsaka odpoved zelo boleča. Na splošno je več kot 58 % Korošcev in Korošic rimskokatoliške veroizpovedi. Čeprav je odšlo 5.408 ljudi, se je dohodek nekoliko povečal. Seveda pa inflacije ni bilo mogoče pokriti. Na Koroškem je še vedno zelo visoka stopnja plačilne discipline, za kar smo zelo hvaležni. To je razvidno tudi iz dejstva, da več ko 99 odstotkov vprašanih plačuje cerkveni prispevek brez pritožb. Tudi to govori v prid določeni stabilnosti našega dohodkovnega položaja.

Kako odgovorite na vprašanje: Zakaj je dobro plačevati cerkveni prispevek?

Seveda je v središču članstvo v naši verski skupnosti. Toda katoličan sem, ko sem krščen ali, in ne takrat, ko prejmem plačilni nalog. Zato menimo, da je eden od glavnih argumentov v prid cerkvenemu prispevku ta, da gre za zelo širok solidarnostni prispevek. S svojim cerkvenim prispevkom podpirate pastoralo, versko življenje in duhovnost v naši deželi, pa tudi kulturo, posredovanje vrednot, izobraževanje in ne nazadnje Caritas.