Tudi če se čas – objektivno gledano – na tisočinko točno nadaljujejo, pa ljudje pogosto doživljamo, da je lahko občutek poteka časa nekaj povsem individualnega. Dan, uro lahko doživljamo najrazličneje odvisno ali kaj hrepeneče pričakujemo (npr. zmenek čez tri ure) ali pa se tega bojimo (npr. rok oddaje za članek čez tri dni).

V posebej zaznamovanem času adventna lahko ta občutek opažamo pri sebi ali v okolici vedno znova: na eni strani komaj pričakujemo praznik božiča (posebej za otroke je lahko ta mesec adventa tako dolg), na drugi strani pa se morda zalotimo ob misli, da se božič (in z njim povezan konec leta) z rastočo starostjo bliža vedno hitreje.

Luč predhodnega veselja – Gaudete – veselite se!

V liturgiji je 3. adventna nedelja povsem v luči predhodnega veselja – in se zato tudi imenuje nedelja veselja – gaudete. Že rožnata barva na adventnem venci ali mašni obleki simbolizira: luč božičnega praznika tako rekoč sije skozi adventno vijolično barvo (barva spreobrnitve ali priprave).

Tudi svetopisemska besedila te nedelje prodirajo skozi to predhodno veselje (ponovnega) prihoda Gospoda v naš svet. Ravno starozavezna besedila (Izaija 35 in psalm 146) orisujeta z močnim in čudovitim jezikom sliko prihoda Odrešenika.

Poleg prebiranja svetopisemskih besedil bi imel tudi glasbeni predlog za obravnavanja Izaijevega berila: jazzovska legenda Dave Brubeck je leta 1980 napisal mašo „To Hope! A celebration“ (poleg tega je po intenzivnem soočanju z liturgijo za ta projekt postal sam katoličan). Pri tem je uglasbil zgoraj navedeno Izaijevo besedilo.

Povem vam: poslušajte in uživajte!

Dave Brubeck - To Hope! A Celebration