Kot znak žalosti o smrti emeritiranega papeža zvonijo zvonovi pet minut po vsej Avstriji

Emeritirani papež Benedikt XVI. je umrl v soboto, 31. decembra, ob 9.34 v starosti 95 let v svojem stanovanju v Vatikanu, so sporočili v Vatikanu.

Kot znak žalosti nad smrtjo emeritiranega papeža zvonijo zvonovi vseh avstrijskih stolnic za pet minut.

Benedikt XVI. je bil od leta 2005 do leta 2013 papež katoliške Cerkve. Bil je prvi nemški papež po 482 letih. Pred tem je bil 23 let vodja verske kongregacije v Vatikanu. Poskušal je spraviti vero in razum, na naovo oživiti krščansko-humanistične korenine Evrope in očistiti Cerkev škandalov. Zapisal seje v cerkveno zgodovino, ko je februarja 2013 prostovoljno odstopil

Vir: Kathpress.at

Joseph Ratzinger/Benedikt XVI.

Joseph Ratzinger, je bil rojen 16. aprila 1927 v Marktlu am Inn, od leta 1953 je poučeval dogmatiko in fundamentalno teologijo v Freisingu, Bonnu, Münstru, Tübingenu in Regensburgu. Med drugim vatikanskim koncilom (1962–1965) je bil svetovalec kölnskega kardinala Josefa Fringsa. Leta 1977ga je papež Pavel VI. imenoval za nadškofa Münchna in Freisinga; njegovo geslo je bilo "sodelavec resnice".

Leta 1981 je papež Janez Pavel II. (1978–2005) Ratzingerja imenoval za prefekta kongregacije za krščanski nauk, katere naloga je bila ohranjanje čistoče katoliškega nauka. Prva leta je zaznamovalo soočenje teologijo osvoboditve. Leta 1992 je pod njegovim vodstvom izšel predelan do danes veljaven katekizem katoliške Cerkve.

Po smrti Janeza Pavla II. je Ratzinger kot kardinalni dekan obhajal rekviem. V konklavu so ga 19. aprila 2005 izvolili za nemškega papeža po skoraj 500 letih.

Z imenom Benedikt XVI. je spomnil na utemeljitelja benediktinskega reda in zavetnika Evrope (okoli 480–547) in na „papeža miru“ Benedikta XV. (1914–1922). K ogliščem njegovega papeževanja prištevajo soočanje z islamom, obravnavanje zlorab v katoliški Cerkvi in spravo s tradicionalisti, a tudi ekologijo.

Benedikt XVI., ki je papeževo delo vedno razumel kot teološki raziskovalec in učitelj, je zapustil obširni opus pridig in zapisov, v katerih je skušal urediti Sveto pismo, cerkvene očete in liturgijo za krščansko vero današnjega časa. Po nepričakovanem odstopu februarja 2013 je živel v nekdanjem samostanu v vatikanskih vrtovih; v zadnjih letih telesno šibek, a z jasnim duhom.

Benedikt XVI. je bil s skoraj osmimi leti najdlje vladajoči nemški papež v cerkveni zgodovini. Njegov pontifikat je bil jasno krajši od predhodnika Janeza Pavla II. (1978–2005) s skoraj 27 leti. Vseeno je pri papež iz Nemčije po skoraj 50o letih zaznamoval Cerkev.

Stojte trdno v veri!

Benedikt XVI. v duhovni oporoki: "Vse, ki sem jim naredil krivico, iz srca prosim za odpuščanje."

Vatikan je objavil duhovno oporoko Benedikta XVI. V besedilu, ki ga je pokojni em. papež napisal 29. avgusta 2006, je vernikom zapustil svoj zadnji teološki nauk.

Moja duhovna oporoka

Ko se ob iztekanju svojega življenja oziram nazaj na desetletja, skozi katera sem prešel, najprej vidim veliko razlogov za hvaležnost. Predvsem sem hvaležen Bogu samemu, dobrotniku vseh stvari, ki mi je dal življenje in me vodil skozi različne trenutke zmedenosti; ki me je vedno držal, ko me je pričelo odnašati; ki me je vedno znova potrjeval s svojo lučjo. V pogledu nazaj vidim in razumem, da so bile celo temine in nevarni odseki te poti vedno v prid mojemu odrešenju in da me je On dobro vodil preko njih.

Hvaležen sem svojim staršem, ki so mi v težkih časih podarili življenje in mi pripravili čudovit dom v svoji ljubezni, ki še danes osvetljuje moje dni. Jasnovidna vera mojega očeta je nas otroke naučila verovati in je trdno stala kot vodnica sredi mojega znanstvenega znanja; materina srčna pobožnost in velika prijaznost ostajata dediščina, za katero se ne morem dovolj zahvaliti. Moja sestra mi je desetletja služila nesebično in z veliko skrbjo; brat mi je vedno tlakoval pot z jasnovidnimi presojami, močno odločnostjo in radostjo njegovega srca; brez te vztrajnosti ne bi mogel najti prave poti.

Iz dna srca sem hvaležen Bogu za številne prijatelje, moške in ženske, ki mi jih je pošiljal; za sodelavce na vseh korakih moje poti; za učitelje in učence, ki mi jih je dal. Vse jih hvaležno izročam Njegovi dobroti. Rad bi se tudi zahvalil Bogu za čudovit dom ob vznožju bavarskih Alp, kjer sem lahko občudoval odsev Stvarnikovega sijaja. Hvaležen sem ljudem moje domovine, da so mi dovolili, da sem znova in znova izkušal lepoto vere. Molim, da bi naša država ostala država vere in vas prosim, dragi rojaki, ne pustite, da bi vašo vero kdo zmotil. Končno se zahvaljujem Bogu za lepoto, ki sem jo lahko doživljal med različnimi postajami mojega potovanja, še zlasti v Rimu in Italiji, ki je postala moj drugi dom.

Vse, ki sem jih kakor koli prizadel, iz dna srca prosim za odpuščanje.

Kar sem prej naročil svojim rojakom, zdaj pravim vsem, ki ste mi bili zaupani v skrb v Cerkvi: Stojte trdni v veri! Ne pustite se zmesti! Pogosto se zdi, kot da znanost - na eni strani naravoslovne znanosti, na drugi strani pa zgodovinske raziskave (še zlasti razlaga Svetega pisma) ponujajo nezmotljive ugotovitve, ki so nasprotne katoliški veri.

Že od nekdaj sem priča spremembam v naravoslovju in sem videl, kako so navidezna spoznanja, ki so govorila proti veri, izginila, ko so se izkazala ne za znanstvene, ampak za filozofske interpretacije, ki so le navidezno pripadale znanosti – še več, v dialogu z naravoslovno znanostjo se je vera naučila razumeti svoje meje na področju trditev in se zavedala svoje posebnosti.

Več kot 60 let sem spremljal pot teologije, še zlasti bibličnih študij, in sem videl, kako so se na videz neovrgljive trditve sesule s spremembami generacij in se izkazale kot gole hipoteze: liberalna generacija, eksistencialna generacija, marksistična generacija. Videl sem in vidim, kako se iz skupka hipotez vedno znova dviga smiselnost vere. Jezus Kristus je resnično Pot, Resnica in Življenje – in Cerkev, z vsemi svojimi pomanjkljivostmi, je resnično Njegovo telo. Končno vas ponižno prosim: molite zame, da me Gospod sprejme v večno bivališče kljub mojim grehom in pomanjkljivostim. Dan za dnem srčno molim za vse, ki so mi bili zaupani.

Škof Marketz je pokojnega papeža em. Benedikta XVI. kot „enega izmed največjih teologov našega časa“

Kot „enega izmed največjih teologov našega časa ter karizmatičnega papeža z globino in suverenostjo“ je škof Jože Marketz označil danes umrlega papeža em. Benedikta XVI. Benedikt XVI. je naredil vtis kot učitelj, kardinal in kot papež s svojim velikimi intelektom in svojo briljantno umetnostjo izražanja, vedno zaznamovano s stvarnostjo. Hkrati so ga zaznamovali prisrčnost, toplina in globok humor.
Sam je papeža Benedikta smel spoznati leta 2007 kot vodja pastoralne pripravljalne skupine in kot član osrednje koordinacije za obisk papeža v Marijinem Celju in je „iz neposredne bližine doživljal njegovo karizmo“. Benedikt XVI. je vodil Cerkev „s požrtvovalno vdanostjo, spiritualno in teološko daljnovidnostjo in intelektualno močjo“ in je naredil z zavestnim korakom odstopa v prihodnost usmerjen znak, „ki si zasluži veliko spoštovanja“. Usluge papeža Benedikta za katoliško Cerkev in za civilno družbo so izredne. Njegove tri enciklike, ukvarjanje z likom Jezusa Kristusa, njegova potovanja in njegov poseben angažma za svetovno srečanje mladih bodo ostali v spominu, je dejal krški škof.

Ob vsem zaslužnem delovanju em. papeža Benedikta pa je življenjsko delo zasenčilo njegovo ravnanje z očitki in napačnim vedenjem glede na storilce zlorab in žrtve, tako škof Marketz.
Papež em. Benedikt XVI. Je bil kot kardinal Joseph Ratzinger večkrat gost na Koroškem. Leta 1985 je predaval pri pogovorih v Št. Juriju o temi „Božje delovanje na svetu in v zgodovini“, leta 1990 je pridigal na Marijin praznik 15. avgusta v celovški stolnici in je imel kratek nagovor pri 37. Marijini procesiji na Vrbskem jezeru. Leta 2000 je kardinal Ratzinger srečal takratnega krškega škofa Egona Kapellarija na gorski koči krških škofov na Flattnitzu in se z njim dolgo pogovarjal in je nato obiskal razstavo „ICH gegenüber“ na dvorcu Straßburg ter romarsko cerkev St. Wolfgang ob Grades.

Spomin in maša za pokojnega papeža

Ob vhodu v celovško stolnico je žalna knjiga za pokojnega em. papeža Benedikta XVI.

Žalna knjiga v stolnici

Škofovska konferenca obhaja mašo za Benedikta XVI. 9. januarja na Dunaju s kardinalom Schönbornom, nadškofom Lacknerjem in avstrijskimi škofi ob 18. uri v Štefanovi stolnici. Vabljeni so vsi verniki, vabilo so prejeli tudi ekumena in predstavniki javnega življenja.

Na novoletni dan je kardinal Christoph Schönborn v baziliki v Marijinem Celju obhajal mašo v spomin na emeritiranega papeža Benedikta XVI. Pokojni papež je bil z baziliko tesno povezan in jo je obiskal leta 2007.

Od ponedeljka bo krsta s posmrtnimi ostanki zaslužnega papeža v stolnici svetega Petra, kjer se bodo verniki lahko poslovili od njega, so sporočili iz Vatikana. Pogrebni obred bo potekal nekoliko drugače kot po navadi. Em. papeža Benedikta XVI. bodo pokopali 5. januarja ob 9.30, pogrebne slovesnosti pa bo vodil papež Frančišek.

Reakcije na smrt em. papeža Benedikta XVI.

Papež Frančišek se spominja svojega predhodnika: plemenit in blag

Papež Frančišek se je ob letni zaključni maši v Petrovi stolnici zahvalil za „vse dobro, kar je opravil Benedikt XVI., in predvsem za njegovo pričevanje vere in molitve, posebej v zadnjih letih v pokoju."

„Ganjeni se spominjamo tako plemenite, tako blage osebe,“ je dejal sveti oče pri bogoslužju. Frančišek se je zahvalil Bogu za vse, kar je Benedikt podaril cerkvi in svetu. On sam občuti hvaležnost „za vse dobro, kar je opravil, in predvsem za pričevanje vere in molitve, posebej v zadnjih letih njegovega pokoja". Samo Bog pozna pomen in moč njegovega zagovora, njegovih žrtev, ki jih je prinašal v dobro Cerkvi.

Schönborn: Benedikt XVI. je učlovečil papeštvo

Benedikt ne bo ostal v spominu le kot teolog, temveč tudi kot graditelj mostov – „Benedikt se je vedno zavzemal za resnico, v teologiji, v družbi in tudi kar zadeva zlorabe"

Papež Benedikt XVI. je s svojim odstopom leta 2013 papeštvo učlovečil. To je dejal kardinal Christoph Schönborn, odstop je bil „korak z velikim pomenom za naslednje generacije! Dodal je, da je osebno ta papežev korak razumel, ker so pešale njegove moči.

Teološko delo papeža, zbrano v 15 delih, je „mojstrovina teologije,“ tako Schönborn. Benedikt ne bo ostal v spominu le kot teolog, temveč tudi kot papež , ki je vedno hotel graditi mostove. Ti mostovi pa morajo seveda stati „na stebrih resnice, pravičnosti in usmiljenosti." To ostaja kot dediščina pokojnega papeža za prihodnost.

Glede na zlorabe v Cerkvi, je Schönborn opomnil na "primer Groer". Vatikanska kurija je takrat zavlačevala, ko so želeli izvesti preiskave proti kardinalu Hansu Hermannu Groerju. Kardinal Joseph Ratzinger, takrat prefekt verske kongregacije, se ja odločno zavzel za takšne preiskave in je z ustanovitvijo sodišča za hude primere zlorabe v verski kongregaciji postavil jasen znak. Benedikt XVI. se ni nikoli obotavljal, da bi priznal lastne napake, „in zaradi tega je tudi cenjen,“ tako Schönborn: "Benedikt XVI. se je vedno zavzemal za resnico, v teologiji, v družbi in tudi kar zadeva zlorabe."

Osebno je bil kardinal s pokojnim zelo povezan, doživljal ga je kot odličnega učitelja in odličnega predstojnika, tako Schönborn, ki je Josepha Ratzingerja/Benedikta XVI. označil kot "velikega mojstra". Osebna srečanja z Benediktom XVI. so bila vedno prisrčna in tudi polna humorja, tako dunajski nadškof, zadnjič ga je srečal leta 2019.

Joseph Ratzinger je bil pravzaprav zelo plah človek, se spominja Schönborn. Tem bolj presenetljive so od začetka geste odprtih rok. Papeštvo mu je omogočilo, da se je bližal ljudem. Benedikt XVI. je poleg tega izžareval toliko dobrote, „in ima še danes veliko občudovalcev ".

Predsednik Avstrijske škofovske konference Franz Lackner: Pokojni emeritirani papež "je ostal vedno veren teolog z občutkom za resnico," spremenil je papeštvo in ga vodil v 21. stoletje

Zahvalo in čast za pokojnega emeritiranega papeža Benedikta XVI. je izrazil predsednik Avstrijske škofovske konference nadškof Franz Lackner. Joseph Ratzinger/papež Benedikt je v vseh svojih nalogah – od profesorja tja do kardinala in papeža – vedno ostal „veren teolog z globokim in finim občutkom za resnico,« je zapisal solnograški nadškof v prvi reakciji na smrt. Njegova oporoka je predvsem „njegova ljubezen do Cerkve in njenega nauka“, kajti vedno si je prizadeval „ščititi in ohranjati vero preprostih vernikov“.

Lackner je opozoril na „ogromno teološko delo,“ ki ga zapušča Benedikt XVI. „Veliko bomo verjetno šele razumeli, za to pa bo potrebna, kakor je ponazarjal v svoji trilogiji o Jezusu, naklonjenost, brez katere razumevanje ni mogoče," tako solnograški metropolit, ki je priznal, da je pri svojih pripravah na pridge vedno znova zajemal iz Ratzingerjevih del, predvsem iz Jezusove biografije. A vendar je pokojni vedno to ponazarjal z veliko „preprostostjo in nezapletenostjo v srečanju, s smislom za humor“.

Benedikt je znal vedno presenetiti, je dejal nadškof s pogledom na februar 2013 in papežev odstop. Kakor so na začetku težko razumeli ta korak, je Benedikt XVI. vseeno papeštvo spremenil „na predstavljiv način” in ga vodil v 21. stoletje.

Lackner je spomnil tudi na številna srečanja z Benediktom XVI., zadnjič 17. decembra, dan po zaključku obiska ad-limina avstrijskih škofov v Rimu. Takrat je smel solnograški nadškof obhajati mašo z emeritiranim papežem. „Njegov glas je bil šibek, njegova pozornost pa velika. Teme najinega pogovora so bile filozofija, teologija in zgodovina vere v življenju ljudi,“ je poročal Lackner. Takrat kot tudi pri vsakem srečanju se mu je zahvalil: „Hvala, sveti oče, za vaše pričevanje in posebej za vaše teološke delo."

Lackner je izrazil „globoko sočutje, žalost, a tudi veliko hvaležnost za številna leta, ko je delal na tem svetu in v Cerkvi." Solnograški nadškof je spomnil na besede Benedikta XVI. ob koncu njegovega življenja, ko je „močno zaupal, da Gospod ni le pravični sodnik, temveč hkrati tudi prijatelj in brat“, ki je „človeško šibkost že sam pretrpel" – in zato se bi bal smrti. Po Benediktovi smrt naj Bog, tako Lacknerjeva prošnja, poplača njegovo delo.

Gänswein: Benedikt XVI. ni bil „brezčutni papeški avtomat"

Privatni tajnik Benedikta: Benedikt XVI. "je bil in je ostal tudi na Petrovem prestolu človek"

Privatni tajnik Benedikta XVI. nadškof Georg Gänswein je pokojnega papeža počastil in ga zaščitil pred kritiko: "Benedikt ni bil igralec in še manj brezčutni papeški avtomat. Bil je in ostal je na Petrovem prestolu človek."

Benedikt XVI. je utelešal bogastvo katoliške tradicije zahoda kot redkokdo, je zapisal Gänswein: "Hkrati je tako pogumno odprl vrata v nov odsek cerkvene zgodovine, s tem da je iz svobodne odločitve oddal svoj prstan, svoje ime pa je obdržal kot emeritirani papež."

Takega koraka še niso poznali. Zato ne čudi, da so ta korak nekateri občutili kot revolucionarnega, medtem ko so drugi videli papeštvo brez mita - "ali tudi: preprosto bolj človeško".

S potovanj z nekdanjim papežem mu ostaja posebej v spominu srečanje z žrtvami zlorabe na Malti leta 2010, je dodal Gänswein: "Papež je tiho poslušal in je potolažil razburkana srca prizadetih. Bolj kot besede so prepričali njegova prisotnost in solze, ki jih ni mogel zadržati. Sramota o dogodkih je okrepila papeža, da ukrene vse, da se taki primeri ne bodo ponovili."

Benedikt XVI. na koncu ni odstopil zaradi izdaje svojega služabnika ali zaradi tako imenovane krize "Vatileaks" leta 2012, je dopolnil Gänswein: "Za to je bil ta škandal premajhen in ta dobro premišljen tisočletni korak Benedikta XVI. je bil tem večji. Svojo službo je v dejanju izrednega smelosti obnovil – in potenciral z zadnjimi močmi. To bo dokazala zgodovina, o tem sem prepričan."