Povezava umetnosti in spiritualnosti je bila preteklo soboto v središču prireditve z innsbruškim škofom Hermannom Glettlerjem, v Avstrijski škofovski konferenci odgovoren za umetnost in kulturo, in superintendent Manfred Sauer (Koroška-Vzhodna Tirolska) v Domu prosvete v Tinjah.
Škof Glettler je v svojem stališču navezal na povezavo umetnosti in spiritualnosti. Prepričan je, „da obe simpatični in hkrati sporni sestri omogočata pozorno razumevanje življenja“. Innsbruški škof, ki je znan po svoji posredujoči dejavnosti med Cerkvijo in sodobno kulturo, je kot prvo in najpomembnejšo nalogo obeh življenjskih področij imenoval „kritično distanco“, ki je silno potrebna glede na „vsakdanje cunamije slik, informacij in dražljajev na naših pametnih telefonih“. Krščanska spiritualnost in umetnost sta naposled tudi več kot le „iskanje velnesa in dobrega počutja“, ki neredko vodita do samovšečnosti in kiča. Svetopisemsko utemeljeno spiritualnost vodi, „iz modusa agresije v modus dostopnosti,“ tako škof Glettler, ki je pri tem opozoril na misli leipziškega sociologa Hartmuta Rosa. „Ravno glede na rastočo trdnost v družbenem diskurzu potrebujemo razstrupitev srca. Oboje je mogoče z umetnostjo in spiritualnostjo.“ To pa le uspe, če je človek pripravljen, da pride iz svojega mehurčka resničnosti in „se vodi na vmesno področje, kjer ni več utečenih varnosti, slišnih in vidnih navad“. Glettler je prepričan, da „rastemo v človeškosti, če dopustimo to negotovost, da drug drugega in svet srečamo na novo.“ To, kar zmoreta umetnost in spiritualnost za našo družbo danes, je, tako škof Glettler, najbolje strnjeno s pojmi „zdrava prekinitev, na novo pridobljena empatija in preroški upor“. Škof Glettler je na koncu povabil na razstavo „Blicke nach innen – Nicäa“, ki jo bodo odprli 28. maja 2025 na dvorcu Bruck v Lienzu. Izhajajoč iz prvega ekumenskega koncila leta 325 naj bi s to razstavo prikazali razvoj krščanske slikovne tradicije z deli stare in sodobne umetnosti.
Superintendent Sauer je v svojem nagovoru počastil nekdanjega krškega škofa Egona Kapellarija, in sicer njegovo „odlično delo kot graditelj mostov za odnos umetnosti in vere“. Superintendent Sauer je njegovo delovanje imenoval vzorno z razstavo „ICH gegenüber“ leta 2000 na dvorcu Strassburg na Koroškem, s strani škofije jo je kuratiral današnji vodja Internetne redakcije Karl-Heinz Kronawetter, v njenem okviru je 26 sodobnih umetnikov in umetnic svoja dela povezalo do stare sakralne umetnosti, omenil je tudi knjigo škofa Kapellari „Bis das Licht hervorbricht. Fragen zwischen Kirche und Kunst“. Knjiga k tej razstavi in omenjena knjiga škofa Kapellarija sta zanj do danes, tako superintendent, „pomembno in dragocene najdišče in spodbujevalo za pridige in prispevke o tematskem sklopu umetnosti in spiritualnost“. Umetnost in spiritualnost, tako superintendent Sauer glede na naslov te knjige škofa Kapellarija, naj „razsvetlita in vzpostavita gibanje“. Oboje je izrazno sredstvo človeškega obstoja in sta zato „odpiralca vrat in luč, ki potem sije noter“. Umetnost in spiritualnost pomenita ustaviti se in zavestno dojemati trenutke kontemplacije. Iz tega pa včasih sledi sprememba. V tej zvezi je superintendent opozoril na njegovo pobudo izveden umetniški projekt „Markushof“ v superintendenturi kot kraj srečanja umetnosti in spiritualnost. „V zadnjem je ta dialog božji dar in izjemno bogateč,“ tako superintendent Sauer.
V svojem pozdravu je rektor Jože Kopeinig opozoril na to, da umetnost in spiritualnost povezuje „veliko hrepenenje po ljubezni, lepoti in večnosti“. Nazadnje gre obema za to, „da v grušču našega vsakdana odkrijemo zlate žile svetega“.Rektor Kopeinig je poudaril, da sta umetnost in spiritualnost „sporni sestri, ki se obe bližata božjemu“.