​V torek, 19. marca, goduje sv. Jožef, deželni zavetnik Koroške in zavetnik katoliške Cerkve. V številnih koroških župnijah okoli jožefovega obhajajo sv. maše v čast deželnemu zavetniku.
Na tej strani najdete bogoslužja v čast deželnemu zavetniku v koroških župnijah (izbor)

Jožefa iz Nazareta, ženina Božje matere Marije in Jezusovega očima, so sprva kot svetnika manj častili, toda od 19. stoletja šteje med posebej priljubljene svetnike. V krščanski tradiciji ga označujejo za tesarja. V vzhodni Cerkvi so sv. Jožefa častili prej, kjer je prva omemba njegovega godu 19. marca v martirologiju v Reichenauu okoli leta 850 – praznik so naredili verjetno, da bi nadomestili praznik Minerve, rimske boginje rokodelcev. Papež Sikst IV., med njegovim časom so zgradili po njem imenovano „Sikstinsko kapelo“, je leta 1479 imenoval 19. marec za uradni praznik svetnika.
Papež Pij IX. je imenoval Jožefa v letu 1870 za zavetnika katoliške Cerkve. Papež Janez XXIII. Je sv. Jožefa poleg Božje matere določil za posebnega zavetnika drugega vatikanskega koncila. Leta 2013 je papež Frančišek sv. Jožefa dodal v molitve II do IV v tretji nakladi rimskega misala.
Sv. Jožefa upodabljajo večinoma s tesarskim orodjem, ki nosi Jezuščka, z belimi lilijami kot simbol za čistost, pri Jezusovem rojstvu v hlevu, na begu v Egipt ter umirajočega v Marijinem naročju.
V krški škofiji je enajst župnijskih in podružniških cerkva ter štiri kapele posvečenih sv. Jožefu. Poleg cerkva v Celovcu/Siebenhügel in v Beljaku-Auen so mu posvečene cerkve mdr. v Bodensdorfu na Osojskem jezeru, Feldu am See in samostanska cerkev Št. Pavel v Labotski dolini.

​