Že okoli leta 300 je Gosposvetsko polje prek Ogleja prišlo do prvega stika s krščanstvom. Z naselitvijo Slovanov konec 6. stoletja so se te sledi spet izgubile. Okoli leta 760 je škof Modest za svoj sedež izbral Gospo Sveto in tam postavil Marijino cerkev, ki jo je zamenjala sedanja veličastna poznogotska stolnica, zgrajena od leta 1430 do leta 1490. Skozi stoletja so tod živeli naši slovenski predniki, ki so se v teku srednjega veka ustalili ob jezikovni meji južno od Celovca. Po plebiscitu leta 1920 je utihnilo slovensko bogoslužje pri Gospe Sveti. Slovenski oddelek krške škofije od leta 1999 naprej ponovno vabi na vsakoletno majniško romanje, bolje znano pod geslom »Slovenske šmarnice« k Materi, ki je sprejemala naše prednike že pred več ko 1000 leti.

Slovenski dan s slovenskimi šmarnicami pri Gosper Sveti bo v nedeljo, 21. maja.

• ob 11. uri slovenska romarska sv. maša
• v opoldanskem odmoru mogoč obisk Krnskega gradu z znamenito cerkvijo sv. Petra in Pavla
• ob 14. uri koncert duhovnih pesmi
• Tamburaši iz Loč & MePZ Frančišek Borgija Sedej iz Števerjana
• ob 15. uri slovesne slovenske šmarnice, ki jih bo vodil dekan Stanko Olip
• navrh agapa s pritrkovalci ter dobrotami z Goriških Brd in z Radiš