V znamenju globoke zahvale, premišljenega poročila in verujočega upanja je kardinal Christoph Schönborn preteklo soboto, 18. januarja, obhajal zahvalno mašo dunajske nadškofije ob svoji bližajoči se upokojitvi ob 80-letnici 22. januarja. Pri slavnostni maši ob prisotnosti političnega, cerkvenega in verskega vrha v Štefanovi stolnici je kardinal v svoji pridigi usmeril "hvaležen pogled na našo deželo, na Avstrijo,“ a tudi na "globlje vire upanja" s svetopisemskimi besedili. "Brez dobrega, živetega sožitja svojega dela ne bi mogel opravljati, svoje službe aktivno opravljati, in kmalu se bom poslovil," je dejal kardinal s pogledom na skoraj 30-letno delovanje kot škof.
Ponovno je kardinal jasno poudaril "uspešno družbeno sožitje domačinov in prišlekov", ki je "odločilno za našo prihodnost". Opozoril je na svojo osebno življenjsko zgodbo kot otrok beguncev: "Imeti srce za begunce, je del človeškosti. Lahko postane tudi naša usoda." Na drugi strani pa je dunajski škof poudaril: "Sočutje je to, kar šele naredi družbo človeško. Neusmiljenost zastruplja družbo in nas same." Ob koncu pridige je kardinal prodirljivo dejal: "Moja največja želja: Medsebojna dobrohotnost naj se nikoli ne izgubi, tudi če imamo konflikte."

Iskrena bilanca

"Danes posebej boleče občutim kontrast med veselim praznikom zahvale, ki ga obhajamo, in velikim slovesom, ko se v naši deželi številni ljudje večinoma tiho poslavljajo iz Cerkve, že samo leta 2023 jih je bilo 85.000," je dejal kardinal v uvodu svoje posebej premišljene pridige, v kateri je "želel iskreno podati bilanco". Tudi sam mora Bogu poročati o svojem delu. Trezno je Schönborn obrazložil: "Bližamo se daleč razširjenemu verskemu analfabetizmu," ki pa je lahko tudi priložnost za novo iskanje smisla in odkrivanje vere.
Kljub številnim izstopom pa je vseeno "čudno", da si dve tretjini prebivalstva "želita, da ostane Avstrija krščanska država. Kako pa to gre?" Schönborn je nadaljeval: Kaj pomeni, da je celotna Avstrija, ljudje te dežele, zgradila stolnico po vojni – kljub splošni revščini – skoraj tako hitro, kot celotna Francija, sekularna dežela, notredamsko stolnico po hudem požaru? Kakšno upanje se pokaže, kakšna živost?"

Dobro sožitje verstev

Dunajski nadškof je glede na to priporočal osnovno držo hvaležnosti: "Zahvalimo se, da smemo živeti v miru. To ni samoumevno." V nadaljnjem delu pridige je poudaril: "Hvaležen sem, da v Avstriji prevladuje takšno dobro sožitje med verstvi. Tudi to ni samoumevno." To so sadovi stalnega prizadevanja za medsebojno spoštovanje. "To je tudi rezultat izredno dobre verske zakonodaje."
Novejša študija ORF o veri v Avstriji je pokazala "presenetljiv in razveseljujoč rezultat", je povedal Schönborn: "nov, močnejši verski interes pri mladi generaciji". "Čisto presenetljivo ni, če vzamemo resno, da v vsakem človeškem srcu živi iskanje smisla in izpolnitve," tako kardinal, ki je govoril o tem, da "odkrijemo vero kot osebno pot". O tem vedno znova poroča Sveto pismo, je opomnil Schönborn in opozoril na dnevni evangelij, kako Jezus pokliče Levija, in tudi on sam lahko zaradi svoje življenjske zgodbe priča: Jezusov klic "Sledi mi" je do danes določal njegovo življenje. Prepričan je: "To je neizčrpljiv vir, iz katerega se vera na novo in sveže dokazuje v vseh generacijah. Sicer bi že zdavnaj ugasnila, zakrnela, se zadušila ali zamrznila v svojih tradicijah in ustanovah."

Nepoboljšljivo optimistično

Vera v nasledstvu Jezusa Kristusa vodi vedno v skupnost, je ugotovil kardinal. K bistvu Cerkve sodi od začetka, da nikoli ni homogena, temveč obsega zelo različne skupine. Schönborn: "V 70 letih mojega zavestnega življenje v Cerkvi sem doživel široko paleto, zanimivo sožitje velikih razlik tudi napetosti. Doživel sem – morda drugače kot drugi – Cerkev kot veliko širino."
H krščanski veri sodi tudi znanje o tem, da "Jezus ni prišel, da bi klical pravične, temveč grešnike ". Jezus ni mobiliziral in ni sodil. "Imenovati greh, ne da bi obsodil in sodil, je verjetno najgloblji vir upanja," je dejal kardinal in v tem smislu je "nepoboljšljivo optimistično" tudi glede na njegovo od Boga zahtevano poročilo: "Pred njim ležijo odprti moje prizadevanje in moje napake, moji grehi, ki jih pozna On. Vendar se mi ni treba bati Boga: 'Imamo vendar Jezusa, velikega duhovnika, ki lahko sočustvuje z našimi slabostmi,'" je kardinal citiral iz pisma Hebrejcem.

Slavnost je zrcalila cerkveno raznolikost

Več ko 4.000 oseb – med njimi državni in cerkveni vrh – je obhajalo zahvalno bogoslužje s kardinalom Schönbornom v Štefanovi stolnici, jezuitski cerkvi in dominikanski cerkvi. ORF je prenašal dvourno mašo v živo na postaji ORF 2 in na ORF ON. Prenos je bil dela oddaje "Kardinal Christoph Schönborn – konec obdobja". Tudi radio klassik Stephansdom (107,3) in Radio Maria sta prenašala slavnostno mašo.
Ob začetku bogoslužja je Schönborn čestital zveznemu predsedniku Alexandru Van der Bellnu za rojstni dan. Občinstvo je predsedniku ploskalo in Schönborn je počastil "preudarno službo" Van der Bellna za Avstrijo.
Zahvale ter blagoslov in poslanstvo so bila liturgična oglišča slavnosti, pri kateri je "šlo predvsem za Schönbornovo prizadevanje za Cerkev, v kateri so poklicani duhovščina in laiki s krstom skupno in na isti ravni za posredovanje vere in obnovitev sveta," kakor so vnaprej povedali v nadškofiji.

Ekumenska obnova krstnih zaobljub

Tako se je začelo bogoslužje z ekumensko obnovo krstnih zaobljub ob steklenem krstilniku v sredi stolnice. Vodilne osebnosti 16 Cerkva v Avstriji, med njimi grško-pravoslavni metropolit Arsenios (Kardamakis), armensko-apostolski škof in predsednik Ekumenskega sveta Cerkva (ÖRKÖ) Tiran Petrosyan, starokatoliška škofinja Maria Kubin in evangeličanski škof Michael Chalupka so skupno z dunajskim nadškofom obnovili krstne zaobljube.
S kardinalom Schönbornom so ob oltarju obhajali trije generalni vikarji v njegovem službovanju: Nikolaus Krasa, Franz Schuster in Helmut Schüller ter oba dunajska pomožna škofa Franz Scharl in Stephan Turnovszky ter vsi drugi avstrijski škofje in pomožni škofje.

Vsepovsod in vsak čas

Pred evangelijem so skozi vrste poslali evangelijar (knjige evangelijev) z napisom "ubicumque et semper". Knjigo so naredili za škofijski proces v letih 2000 in je vseboval med štirimi evangeliji prvotno prazne strani. V teku let je šel skozi veliko rok, in prazne strani so se polnile s podpisi na tisoče ljudi, ki so se obvezali, da bodo s svojim škofom šli v šolo Kristusa in – ubicumque et semper: vsepovsod in vsak čas – prispevali s svojim življenjskim pričevanjem za misijonarsko Cerkev.
Tako je evangeliar postal "živ evangelij", ki pojasnjuje dva ključna pomena, ki ju je kardinal Schönborn dal svoji nadškofiji: apostolstvo in misijon. Zadnje prazne strani so zapolnjene s pismom nadškofije odhajajočemu nadškofu – s prošnjo, da bi naprej podpiral pot škofije v molitvi in mislih.
Kot edini govornik v okviru slavnostne maše je pred zaključnim blagoslovom spregovoril zvezni predsednik Alexander Van der Bellen. In ob koncu maše, preden je kardinal Schönborn zadnjič kot nadškof slavnostno blagoslovil svojo škofijo, je njega blagoslovila nadškofija. Enajst moških in žensk iz škofije je naredilo krog okoli nadškofa.

Glasbena spremljava

Z izbranimi glasbenimi deli in kot akterji so bili zastopani vsi stolni kapelniki in stolni organisti iz časa delovanja nadškofa kardinala Schönborna. Med njimi Markus Landerer, stolni kapelnik od leta 2007, Johannes Ebenbauer, stolni kapelnik v letih 1991 in 2005, ter stolni organisti Peter Planyavsky (1969-2004), Konstantin Reymaier in Ernst Wally (oba še v službi). Pod glasbenim vodstvom Michala Kucharka je pelo 110 pevk in pevcev iz štirih zborov, otroški in mladinski zbor.

Darovi za Dunaj in Sirijo

Pri bogoslužju so zbirali darove za dva dobrodelna projekta, ki sta kardinalu Schönbornu osebno zelo pri srcu: na eni strani za ustanovo St. Elisabeth nadškofije Dunaj, ki podpira matere v stiski in njihove otroke, na drugi strani pa za dom ostarelih pravoslavne Cerkve v Siriji, da lahko ljudje v veliki stiski preživijo večer življenja v dostojanstvu. Za oba projekta je mogoče darovati še po spletu. (povezava do obeh projektov: https://edw.sicher-helfen.org/edw/spende/?cf=www)

Prominentni gostje

Okoli 4.000 oseb se je udeležilo slavnostne maše, predstavniki iz župnij in številnih redovniških skupnosti in gibanj v nadškofiji, poleg tega še številni glavnopoklicni in častni sodelavci v Cerkvi in številni ljudje, ki so se lahko prijavili že decembra. Poleg tega so bili prisotni predstavnik javnega življenja kot zvezni predsednik Alexander Van der Bellen, zvezni kancler Alexander Schallenberg, dunajski župan Michael Ludwig in nižjeavstrijska glavarka Johanna Mikl-Leitner.
Prišli so tudi drugi predsednik parlamenta Peter Haubner in tretja predsednica Doris Bures, zvezni predsednik v pokoju Heinz Fischer, prejšnji deželni glavarji Erwin Pröll, Waltraud Klasnic in Michael Häupl, ter prejšnji kancler Werner Faymann in ministri Susanne Raab, Gerhard Karner in Martin Polaschek ter predsednik ustavnega sodišča Christoph Grabenwarter.
Udeležili so se še škofje iz tujine, med njimi beograjski nadškof kardinal Ladislav Nemet, brnski škof Pavel Konzbulin škof iz Leitmeritza Stanislav Pribyl. Prišli so tudi številni domači opati in redovniški predsedniki na čelu nadopat Korbinian Birnbacher, predsednik Avstrijske redovniške konference, in s. Franziska Madl, namestnica predsednika redovniške konference.
Močno zastopana je bila tudi ekumena – med njimi reformirani deželni superintendent Thomas Hennefeld, rusko-pravoslavni škof Aleksij (Zanochkin), koptsko-pravoslavni škof Anba Gabriel, sirsko-pravoslavni nadškof Dionysios Isa Gürbüz ale metodistična pastorica Esther Handschin, nadalje še bolgarsko-pravoslavni nadduhovnik Ivan Petkin in anglikanski kanonik Patrick Curran. S strani verskih skupnosti se je udeležil mdr. Ümit Vural, predsednik Islamske verske skupnosti v Avstriji.