Tiskovna izjava o poletnem zasedanju Avstrijske škofovske sinode od 10. do 12. junija 2024 v Marijinem Celju, www.bischofskonferenz.at | www.katholisch.at | www.kathpress.at

1. Sinodalnost povzroča spremembo kulture v Cerkvi

Papež Frančišek je sprožil svetovani sinodalni proces, ki so ga v Avstriji sprejeli s hvaležnostjo in angažmajem, povzročil je pozitivno spremembo kulture v Cerkvi doma in na svetovno-cerkveni ravni. To je eden izmed rezultatov pred kratkim objavljenega avstrijskega poročila, za katerega je dala nalog Avstrijska škofovka konferenca in je bilo pravočasno 15. maja posredovano v vatikansko tajništvo sinode. Na osnovi poročil z vsega sveta trenutno pripravljajo delovni dokument ("Instrumentum laboris") za drugo zasedanje škofove sinode, ki bo oktobra v Vatikanu. Iz Avstrije se bosta z glasovalno pravico udeležila predsednik škofovske konference nadškof Franz Lackner in kardinal Christoph Schönborn. Prej bo od 29. do 31. avgusta potekalo mednarodno srečanje, kamor so povabljeni člani z glasovalno pravico ter strokovnjaki in moderatorji škofove sinode iz Evrope. Iz Avstrije se bosta udeležila nadškof Lackner ter linška pastoralna teologinja Klara Csiszar.

Avstrijsko poročilo je bilo izhodišče zasedanja škofov v Marijinem Celju o sinodalnosti. To ni katalog zahtev škofove konference, temveč nudi komprimiran povzetek poglobljenih pogovorov o poročilu sinteze svetovne sinode, ki so potekali v kvalificiranih forumih in gremijih v Avstriji v zadnjih mesecih. Pri tem so skupno zbrali 14 tematskih področij. Mesto ženske v Cerkvi, misijonska usmeritev Cerkve in več notranje-cerkvene udeležbe pri tem so prednostno kvalificirali. Avstrijski škofje so se zahvalili vsem, ki so se udeležili v različnih fazah sinodalnega procesa, ki se je začel že oktobra 2021. Aktualno avstrijsko poročilo orisuje sliko, kar škofje cenijo in s čimer soglašajo. Hkrati je zanimivo, da prevladujejo notranje-cerkvene teme in se še premalo zavedajo družbene odgovornosti vernikov in pogovora ljudi zunaj cerkvenega prostora.

Posebej se je ustalila vedno bolj prakticirana metoda "sinodalnega pogovora v Svetem Duhu", kar so izvajali v različnih "krogih poslušanja" ali pri škofovi sinodi jeseni v Rimu. Pri tem gre za kulturo odprtega govorjenja in poslušanja drug drugega, in to, kar nam želi danes povedati Bog. V svoji drži je veliko pozitivne energije, ker se pogovorna kultura spreminja in je lažje podoživljena raznolikost in različnost v pozicijah. Bilo bi dobro, če bi ta drža postala samoumevnost v Cerkvi in bi žarela naprej v družbo. Avstrijski škofje so prepričani: sinodalnost krepi sožitje in odpira duhovni prostor, kjer lahko zorijo skupne odločitve.

2. Demokracija potrebuje udeleževanje vseh

Z volitvami v Evropski parlament in prihodnjimi državnozborskimi volitvami 29. septembra Evropo čakajo velike politične odločitve za Avstrijo in Evropo. Pred evropskimi volitvami so avstrijski škofje pozvali državljane in državljanke, da se poslužijo glasovalne pravice, da lahko konstruktivno sooblikujejo Evropo in krepijo demokracijo. Rezultat teh volitev je v Avstriji pokazal znatno manjšo volilno udeležbo. To naj bi bilo vznemirjajoče in tudi svarilo vsem političnim odgovornim. Če desetletja katoliški škofje v Avstriji ne dajejo več konkretnih strankarsko-političnih volilnih priporočil, temveč poimenujejo teme in načela, ki naj so pomoč za volilne udeležence. Iz tega razloga tudi tokrat ne priporočajo nobene trenutno v parlamentu zastopane stranke pavšalno ali svarijo pred katero. Škofovska konferenca je z vsemi merodajnimi strankami v rednem dialogu.

Za oceno političnih strank volilnih udeležencev so merodajni program, konkretna praksa in vodilne osebe zadevne stranke glede na krščanske vrednote, človekove pravice, in pravnodržavna načela naše demokracije. Kjer pride do velikih kršitev proti temeljem za mirno sožitje, škofje konkretno nasprotujejo, karkoli se je zgodilo. Rdeče linije se prekoračene v primerih antisemitizma, če je kršena verska svoboda ali če življenje od spočetja do naravne smrti ni dovolj zaščiteno. Majhna volilna udeležba je lahko izraz protesta, a tudi nezaupanja ali nasičenosti do politike. Resne demokracije se s tem ne smejo zadovoljiti. Vsem političnih oblastem mora biti jasno, v prvi vrsti, da je treba krepiti zaupanje v demokratični osnovni red. Preizkušnja za to so volilna soočenja. S tem ozadjem škofje pozivajo vse stranke za spoštljivo ravnanje, diskusije na osnovi dejstev in preprečevanje populističnih komunikacijskih strategij. Namesto osebnih napadov in obrekovanj naj bi bil fokus na prikazu različnih političnih stališč in konstruktivne vsebinske kritike. Potrebna je stvarna na dejstvih temelječa argumentacija namesto čiste polemike, nepremišljenih trditev in zavajajočih informacij, da bi volilni upravičenci mogli oblikovati temeljito mnenje. V središču političnih debat naj bi bile zasnove, usmerjene v rešitve, namesto da bi izkoriščali strahove in predsodke in izigravali posamezne skupine drugo proti drugi in jih zavajali. Le spoštljiv dialog, ki gradi mostove, namesto da bi kopali in večali jarke, lahko vodi do nosilnih kompromisov in mirnega sožitja. Tako kot vsi družbeni akterji so tudi politične stranke obvezane na dobro v javnem delovanju; to ima nujno prednost pred uveljavljanjem partikularnih interesov.

Vir: www.kathpress.at