Kristjani in kristjanke od leta 2000 na pobudo „Ekumenskega sveta Cerkva v Avstriji“ (ÖRKÖ) po vsej Avstriji vsako leto obhajajo „dan judovstva“. Osrednja želja tega spominskega dneva je, „da se kristjani in kristjanke skupaj spominjajo svojih judovskih korenin," se glasi dobesedno v aktualni izjavi ÖRKÖ. V središču tega dneva je tudi spomin na krivice, ki so jih utrpeli judovski ljudje zaradi kristjanov in njihove vere. Sem sodi tudi kritično soočanje z antisemitskimi oz. problematičnimi prikazi v cerkvah.

Nova zgibanka o stenski poslikavi v samostanski cerkvi Millstatt

Ob letošnjem „dnevu judovstva“ je katoliška Cerkev na Koroškem skupaj z župnijo Millstatt izdala novo zgibanko, ki tematizira negativni prikaz judovstva na stenski poslikavi, z letnico okoli 1430, na drugem južnem oporniku glavne ladje samostanske cerkve Millstatt. Poleg tega je pod to poslikavo stojalo z informacijami opozarja na sporočilo slike, vodnik po cerkvi bodo dopolnili s posebnim listom, video na škofijski spletni strani pa pojasnjuje problematiko te poslikave. Pobuda za zgibanko kakor tudi vsebinska priprava je delo koroških teologov Klausa Einspielerja (vodja oddelka „Sveto pismo in liturgija“) in Michael Kapeller (poslovodeči vodja Inštituta za cerkvene funkcije in službe), lani sta izdala takšno zgibanko o freski „Živi križ“ Tomaža Beljaškega v župnijski cerkvi Vrata-Megvarje.
S pogledom na aktualna dogajanja in rastoče antisemitske tendence, tako oba teologa, je „tem pomembnejše, da se aktivno soočamo s protijudovskimi umetninami“. Zgodovine in kar se je zgodilo, ni mogoče zbrisati, „vendar pa lahko spregovorimo o senčnih straneh, da se iz tega učimo,“ poudarjata Einspieler in Kapeller. Slika lahko razvija subtilen učinek in tako tudi vpliva na pogled na judovstvo. „Na način, kako so stvari urejene na tej stenski poslikavi, urejene druga z drugo ali v opoziciji druga z drugo, izvajajo teologijo in tako pride do interpretacije, ki pri točnejši analizi nakazuje razvrednoteno in negativno sliko judovstva,“ pravita teologa. „Stenska poslikava posreduje sporočilo, da je judovstvo glede na Jezusovo smrt na križu izgubilo svoj pomen. To ne ustreza nauku Cerkve, zato je treba tukaj jasno zavzeti stališče,“ poudarjata Einspieler in Kapeller.

O prikazu „Sinagoge“ in „Eklezija“ v samostanski cerkvi Millstatt

"Središče stenske poslikave tvori Kristus na križu. Pod njim žalujeta Marija in Janez. Nad njima sta z „Eklezijo“ in „Sinagogo“ dve ženski podobi. Predstavljata Cerkev in judovstvo. „Eklezija“ sedi na prestolu na desni Križanega. Odeta je v dragoceno obleko in na glavi ima krono. Njena desna roka sega po sulici, na katere vrhu je prapor z znamenjem križa. V levi roki drži kelih, v katerega teče Kristusova kri. To je opozorilo na evharistijo in na novo zvezo, ki jo je potrdil Kristus pri zadnji večerji in s svojo predanostjo na križu. Kot praslika Cerkve je pod „Eklezijo“ Marija. Meč, ki prebada Marijino srce, opozarja na Simeonovo prerokbo, da pride z Jezusom padec in vstajenje številnih v Izraelu in da bo Marijino dušo presunil meč (Lk 2,34-35). „Sinagoga“ – sedi prav tako na prestolu – je na levi strani Križanega. Njena obleka je revna. Angel nad njo ji povija oči. Tako nastaja vtis, da je Božja volja, da Izrael ne spozna sporočilo križa. Sulica „Sinagoge“ je zlomljena na dveh mestih. V levi roki ima odprto knjigo, ki izginja. Je sinonim za zakon, torej za staro zvezo. Pod „Sinagogo“ je lik Janeza Evangelista. V leki roki Janez drži štiridelni kodeks, ki simbolizira štiri evangelije. Tako je na roki naslednja razlaga: zakon je izgubil svojo zdravilno moč, staro zvezo je razveljavil Bog in jo nadomestil z novo zvezo. To razvrednotenje „Sinagoge“ je izraz versko motiviranega sovraštva judovstva. Poleg tega ne ustreza svetopisemskemu sporočilu. Jezus ni prišel, da bi premagal zvezo z Izraelom, temveč da bi jo obnovil. Zato je ta prikaz povsem neustrezen, da opisuje razmerje med judovstvom in krščanstvom. Tem bolj velja, na kar nakazuje papež Frančišek: "Kot kristjani in Judje smo pozvani, da se premišljeno vprašujemo po duhovnem pomenu zveze, ki nas med seboj povezuje. Gre za zvezo, ki prihaja od zgoraj, ki gre čez našo voljo in ostaja nedotaknjen." (= besedilo na informacijski tabli v Millstattu)

Prireditve ob "dnevu judovstva " v Celovcu in Volšperku.

Ob „dnevu judovstva“ vabi dekanija Celovec-mesto skupno z ekumenskim delovnim krožkom krščanskih veroizpovedi v Celovcu in Katoliško zvezo akademikov (KAV) ob 19. uri na spominsko prireditev v Škofijsko hišo v Celovec. V središču prireditve z naslovom „Čas spremembe“ je krščanska zgodba krivde v ravnanju z Judinjami in Judi ter pomen judovstva za kristjane in kristjanke danes. Prireditev bosta z uvodom ob dnevu judovstva odprla škofov vikar Hans-Peter Premur (visokošolski dušni pastir in župnik v Krivi Vrbi) in evangeličanski župnik Gregor Schmoly (cerkev sv. Janeza Celovec). Nato bo spregovorila podpredsednica koordinacijskega odbora za krčansko-judovsko sodelovanje v Avstriji in evangeličanska duhovnica Margit Leuthold (Lienz) o izjavi „Čas spremembe“, ki je bila podpisana pred 25-imi leti, v kateri je evangeličanska Cerkev Avstrije obdelala svoj odnos do judovstva in se obvezala k skupni poti. Odnos katoliške Cerkve do judovstva je v središču stališča Richarda Pirkerja, duhovnega asistenta KAV in mestnega župnika Beljak-Sv. Jakob. V zaključku obeh stališč bosta Leuthold in Pirker v pogovoru (povezava: Karl-Heinz Kronawetter, KAV) razpravljala o aktualnih izzivih krščansko-judovskega dialoga. Glasbeno bo večer oblikoval Duo Miriam Hauser.

V mestni župniji Volšperk bo Willy Weisz, podpredsednik koordinacijskega odbora za krščansko-judovsko sodelovanje v Avstriji in predstavnik pri International Council of Christians and Jews v sredo, 17. januarja, ob 19. uri v Hiši St. Benedikt v Volšperku (Alois-Huth-Straße 6) spregovoril o temi „Ekologija v petih delih – okolje v tori“.