Na Koroškem živi trenutno 105 redovnic in 36 redovnikov v skupno 19 redovnih skupnostih. Veliko od njih se je zbralo 2. februarja v samostanu v Št. Juriju od Dolgem jezeru, da bi skupaj s stolnim proštom Engelbertom Guggenbergerjem, škofovim vikarjem za redovne skupnosti na Koroškem, praznovali „dan posvečenega življenja“.

V svojem impulznem referatu je škofov vikar Guggenberger opozoril na „znatni prispevek redovnikov za dušno pastirstvo v deželi“. Glavni cilj krščanskega oznanjevanja v škofiji je, tako stolni prošt Guggenberger, „dušno pastirstvo, ki se v prvi vrsti odvija na osnovi škofijskih ustannov in struktur, torej župnij in kategorialne možnosti in postaje dušnega pastirstva“. Poleg škofijskih ustanov pa so predvsem pomembni tudi redovi s svojimi postojankami za oznanjevanje krščanske vere in so „vedno oblikovali, spodbujali in bogatili krščansko življenje v posameznem okolju,“ je dejal redovni vikar. V tej zvezo je stolni prošt poudaril tudi raznolike in za družbo in Cerkev pomembna delovna polja in kraje redovnih skupnosti poleg dušnega pastirstva, ki „so v glavnem na področju izobraževanja, šole in vzgoje, v negi in v bolnišnicah“. Redovniki so za škofijo tudi zato obogatitev, ker so „garant za to, da specifična spiritualnost njihovih ustanovitelj najde pot v škofijsko zavest in to tam tudi gojijo,“ je rekel škofov vikar Guggenberger. Tako je na primer prisotnost malih sester Charlesa de Foucaulda v Celovcu dragocena spodbuda za mlade duhovnike naše škofije, da so postali domači v tej spiritualnosti in so se lahko poglobili. Poleg tega je v samostanih in samostanskem življenju „osnovno načelo verskega življenja, ki ni le temelj vsakega redovnega življenja, temveč lahko velja tudi merilo vsakega resnega bitja“.

To osnovno načelo je ohranila tudi evangeličanska Cerkev na Institutu za dikaonise, „kjer se srečujejo za obvezno evangeličansko življenjsko, versko in delovno skupnost“. On sam je, tako Guggenberger, „spoznal te pobožne, izobražene in angažirane ženske“ med svojim študijem v Rimu in z nekaterimi v Špitalu ob Dravi sodeloval „v veliki ekumenski povezanosti“.

Po duhovnem impulzu je škofov vikar Guggenberger v zastopstvu škofa Jožeta Marketza, ki je ob istem času v St. Leonhardu v Labotski dolini blagoslovil diakona Ajayana Josepha v diakona, z redovniki večernice v samostanski kapeli. Nato so se redovniki zbrali v samostanski restavraciji za srečanje in pogovor.
„Dan posvečenega življenja“ je leta 1997 papež Janez Pavel II. določil na praznik Gospodovega razglašenja oz. svečnice. Odtlej redovniki po vsem svetu obhajajo svoj praznik 2. februarja.