Na „pomembno pionirsko delo Ernsta Waldsteina-Wartenberga in Valentina Inzka st. za enakopravno in mirno sožitje obeh narodnih skupnosti na Koroškem“ je opozoril škof Jože Marketz danes na tiskovni konferenci v Škofijski palači v Celovcu, pri kateri so predstavili spored in umetniški natečaj za dvojezično kulturno in slavnostno prireditev „Das gemeinsame Kärnten (er)leben. Geschichte, Kunst, Kultur / (Do)živeti skupno Koroško. Zgodovina, umetnost, kultura – slavnostni dan za katoliško Cerkev na Koroškem“. Celodnevna kulturna in slavnostna prireditev poteka na pobudo škofa Marketza v petek, 16. maja 2025, ob jubilejih „80 let konca vojne“, „70 let državne pogodbe“, „60 let drugega vatikanskega koncila s škofijsko sinodo“ in „30 let članstva Avstrije v Evropski uniji“ v Škofijski palači in na vrtu in je razčlenjena na tri programska težišča, namreč na meddisciplinski simpozij „Toleranz und Akzeptanz der Zweisprachigkeit in Kärnten / Toleranca in akceptanca dvojezičnosti na Koroškem“ (koncept: Peter Tropper in Marija Wakounig) s predstavitvijo publikacije „Das gemeinsame Kärnten – Skupna Koroška vol. 14“ (glej tiskovno mapo), slavnosti akt ob predstavitvi nagrajene umetnine umetniškega natečaja (koncept: Igor Pucker, kurator) v spomin na pionirsko delo Ernsta Waldsteina-Wartenberga in Valentina Inzka st. (glej tiskovno mapo) in praznik kulture in zahvale raznolikosti v Škofijski palači in na vrtu. Kulturno prireditev in slavnost 16. maja pripravlja katoliška Cerkev na Koroškem s podporo Kulturnega oddelka dežele Koroške, Biroja za narodno skupnost dežele Koroške, Raiffeisnove banke Koroška in nadaljnjih sponzorjev.
Za škofa Marketza je kulturna prireditev s slavnostjo 16. maja ne samo priložnost, da v jubilejnem letu, ki ga obhaja katoliška Cerkev Koroška 2025, „spomniti na pomembne korake približevanja obeh narodnih skupnosti v preteklosti, temveč s hvaležnostjo pogledati na dobro sožitje v prihodnost“. Zanj, tako škof Marketz, „je bila osebna želja, da postavimo v krški škofiji spomenik za Ernsta Waldsteina-Wartenberga in Valentina Inzka st.“. Da so to zdaj uresničili v okviru umetniškega natečaja z umetniki in umetnicami obeh narodnih skupnosti na ustvarjalen način, je poseben vzrok za veselje. V tej zvezi je krški škof opozoril na to, da „za dobro sožitje na Koroškem v zadnjih desetletjih niso veliko prispevale le Cerkve, temveč je to delo številnih angažiranih prebivalcev in prebivalk iz kulture, politike, izobraževanja, znanosti, športa, medijev, društev in posameznih oseb“. Z dvojezično kulturno in slavnostno prireditvijo daje katoliška Cerkev na Koroškem „znamenje hvaležnosti, s katero želi katoliška Cerkev na Koroškem posebej opogumiti predvsem mlado generacijo, da odkrije in živi bogastvo kuturne in jezikovne raznolikosti na Koroškem“.
Škofijski arhivar v p. Peter G. Tropper je pri tiskovni konferenci informiral o meddisciplinskem simpoziju „Toleranz und Akzeptanz der Zweisprachigkeit in Kärnten / Toleranca in akceptanca dvojezičnosti na Koroškem“, ki ga je koncipiral skupaj s koroško Slovenko Marijo Wakounig (Univerza na Dunaju). Ta simpozij je, tako Tropper, „priložnost pokazati, kako so se razvijali procesi jezikovne spremembe v teku časa“.
Kurator Igor Pucker, odgovoren za koncepcijo umetniškega natečaja, je orisal osnovno misel in potek natečaja. „V središču je bilo v spominu na skupno delovanje Waldsteina-Wartenberga in Inzka st. sodelovanje umetnikov in umetnic obeh narodnih skupnosti,“ tako Pucker. Nagrajeni projekt „EINKLANG:SOZVOČJE. Harmonie zweier Stimmen. Harmonija dveh glasov“ (glej tiskovno mapo) medijske umetnice Nataša Sienčnik, in glasbenika Wolfganga Puschniga je, tako Pucker, „viden in slišen znak priznanja strpnosti in sprejetosti dvojezičnosti na Koroškem“.
Avstrijski jazzovski glasbenik Wolfgang Puschnig je udeležbo pri natečaju označil kot „popolnoma novo in zanimivo spoznanje“. Iz sodelovanja in izmenjave misli z Natašo Sienčnik – iz družinskih razlogov se ni mogla udeležiti tiskovne konference – je, tako glasbenik, „nastalo ne samo umetnina, temveč tudi posebno prijateljstvo“.

„EINKLANG:SOZVOČJE. Harmonie zweier Stimmen. Harmonija dveh glasov“

Na preddvorju škofijske rezidence je načrtovana umetniška instalacija kot simbol enakopravnega in miroljubnega sobivanja med nemško in slovensko narodno skupnostjo na Koroškem / Kärnten. Kovinska kocka predstavlja geografske meje, ki nas kot skupnost obdajajo, hkrati pa ostajajo odprte in prepustne za srečanja in razumevanje. Kot abstraktno glasbilo je 70 pisanih PVC strun razpetih po dveh diagonalah, ki se na sredini križajo in skupaj tvorijo Andrejev križ. Dve barvni kompoziciji predstavljata raznolikost obeh kultur in v kombinaciji vizualno ustvarjata novo barvo. Na poti do glavnega portala se iz različnih perspektiv ustvari partitura, ki prikazuje različne barvne nianse in mešalna razmerja. Vidimo pluralno podobo, ki stoji v harmoniji, v ravnovesju, v enakopravnosti, v SOZVOČJU:EIN KLANG.

Instalacija je obdana z zvočno dimenzijo skladatelja Wolfganga Puschniga. Nova, harmonična zvočna slika se na sredini oblikuje iz dveh različnih zvočnih virov, vsak posvečen eni od kultur. Prototipno na eni strani slišimo varianto koroške pesmi „Is schon still uman See“, na drugi pa tradicionalno pesem koroških Slovencev „Nmav čez jezero“. Obe pesmi izvirata iz območja o koli Baškega jezera in odražata dve identiteti dežele Koroške kot nobena druga. Sredina med obema pesmima je nova skladba, ki obe pesmi uporabi kot material in ju poveže v koherentno melodijo. Ta zvočna kulisa nežno pospremi obiskovalke in obiskovalce do vhoda v škofijsko rezidenco in jih pripravi na njihov dialog. Skozi interakcijo obeh strani se iz izvirnega materiala ustvari nekaj novega, ne da bi se eno ali drugo razrečilo. Zvočni in barvni inštrument opozarja na kulturne in zgodovinske povezave, ki sta jih skozi leta spletli obe narodni skupnosti, ter na trud za srečanje, spravo in ravnovesje. Instalacija tako izraza trajno znamenje povezanosti in naj bo vidna in slišna podoba dejstva, da lahko iz polja napetosti oblikujemo in ozvočimo skupno mrežo razumevanja in kulturnega bogastva.

Lokacija. S postavitvijo na sredini preddvorja je objekt viden že z ulice. Dve poti do glavnega portala skicirata dramaturgijo, ki razkrije različne perspektive vse do prvega nadstropja. Transparentnost dela omogoča, da baročne palače ne zakrije, temveč je v skladu s historičnim ansamblom.

Konstrukcija. Instalacija je sestavljena iz kovinskega okvirja debeline 60 mm. Vanj so vpete PVC vrvice premera 4,8 mm v različnih barvnih odtenkih. Vrvice spominjajo na tkane stole Acapulco, ki so bili razširjeni posebno v 1970ih letih. Zaradi svoje obstojnosti (odporne so na vre menske vplive) ter UV odpornosti (ohranijo živahne barve tudi na soncu) so posebej primeren material. Objekt je postavljen na okroglo gramozno površino.

Besedilo: Nataša Sienčnik