Razmerje med vero in sodobno umetnostjo v številnih koroških župnijah tvori posebno težišče v postnem času

Celovec Onostranstvo

Inštalacija štajerskega umetnika Anton Schnurrerja, ki dela z lučjo, simbolizira prostor med življenjem in smrtjo. Sestavljena je iz menjajoče scenarije, ki jo je mogoče doživljati od pepelnice – 5. marca – do bele nedelje – 27. aprila v stolnici v Celovcu. S črno zaveso oblikovani predor, po katerem je mogoče iti (12 x 3 metre), v oltarnem prostoru, ima video-projekcijo, ki simbolizira doživetja ob smrti. Veliko prizadetih ljudi opisuje svoje izkušnje o smrti kot enega izmed najlepših trenutkov svojega življenja: mirnost, svobodo breztelesne teže in bolezni ter pozitivne občutke in notranji mir.

V okviru moderniziranja je postala značilna izkušnja umiranja smrti nevidna. Umiranje ne poteka več v krogu družine, temveč z dobro kvalificiranim osebjem v bolnišnici ob odličnih medicinsko-tehničnih napravah. S tako nastalo privatizacijo smrti se je ta tema oddaljila iz javnega prostora in iz skupnega diskurza. Obravnavanje lastnega umiranja in umiranja drugih je postala zadeva, o kateri naj se ukvarja posameznik. Nekdaj skupna prizadevanja obravnavanja smrti, z vsemi oblikami razlage o bližini in tja do verskih ponudb, so predali posameznim osebam, ki so bile pogosto preobremenjene in so začele to odrivati od sebe. Tematiziranje družbenega tabuja v okviru Umetnosti v stolnici se predstavlja kot postmoderno protigibanje, ki pozna človekovo osnovno pravico, da sme govoriti o tem, kar je vzrok in cilj tistega upanja, ki presega tisti konkretni dan. Ponujeno zaposlovanje s temo, ki zadeva vsakega človeka prej ali slej, lahko izgubi značaj grozeče kulise, če postane skupno-verska tema. Kajti številna majhna upanja življenja so smiselna, če so shranjena v velikem upanju.

Anton Schnurrer je bil rojen leta 1955 v Stradnu na Štajerskem, kjer živi še danes. Po elektro-tehnični izobrazbi, ki jo je zaključil z mojstrskim izpitom, je leta 1998 ustanovil podjetje in začel uresničeval mednarodne svetlobne projekte, a katerimi je združeval luč, arhitekturo in umetnost v velikih dimenzijah in z visokim tehničnim zahtevanim profilom. Leta 2003 je Anton Schnurrer s svojo svetlobno inštalacijo Zelena luč za Straden postavil prvi avtonomni umetniški znak, medtem so razširili inštalacijo na celotno štajersko regijo vulkanov. Sledili so številni projekti, samostojni ali pa kot pobudnik v sodelovanju z mednarodnimi umetniki.

Pogovor z umetnikom na 2. postno nedeljo, 16. marca 2025, ob 16. uri v celovški stolnici

Razstava je odprta do velikega petka, 18. aprila, ob delovnikih od 7.30 do 17. ure, ob nedeljah od 11. do 19. ure. Nadaljnje informacije najdete na spletni strani www-dom-klagenfurt.at

60 sodobnih umetnikov in umetnic v stolni cerkvi v Št. Andražu v Labotski dolini

Prvič je stolna in mestna župnijska cerkev Št. Andraž v Labotski dolini, od leta 1228 do leta 1859 sedež škofov lavantinske škofije, v postnem času središče srečanja 60 sodobnih umetnikov in umetnic iz Avstrije in Slovenije. „Pepelnica umetnosti“ v Št. Andražu v Labotski dolini se je začela na pepelnico pri Galeriji II (Št. Andraž 56) s prireditvijo „Meet & Greet“ in sprehodom skozi stolnico, kjer je dekan p. Gerfried Sitar, mestni župnik in rektor bazilike Maria Loreto, obhajal pepelnično liturgijo. Sledilo je odprtje razstave „HoffnungLeben/Upanježivljenje“. „Sodobni umetniki in umetnice stopajo s svojimi deli v dialog z že leta 890 omenjeno Andrejevo cerkvijo. Srednjeveška arhitektura in pomembne freske z 15. in 16. stoletja nudijo nasprotja, ki nas spodbujajo na poseben način, da si jih ogledamo,“ pravi dekan Sitar. Z doživljanjem sodobne umetnosti v srednjeveški cerkvi nastaja „harmonična sinteza starega in novega, pri katerem se sodobni umetniki soočajo z oblikovnim jezikom preteklih obdobij in ga postavijo v umetniško zaznavanje današnjega dne“. Razstava „HoffnungLEBEN“ bo odprta do 19. junija (to–pe: 9–18; so 9–12).

Prva umetniška intervencija in razstava „OH!“ v postnem času

Tudi v župnijski in romarski cerkvi na Otoku je v postnem času na ogled umetniška intervencija. Na pepelnico so odprli razstavo „OH!“ s postnim prtom ter skulpturami iz marmorja koroškega umetnika, arhitekta in kiparja Haralda Schreiberja. „V edinstvenem ozračju naše romarske cerkve začenjamo postni čas, doživljamo tudi umetnost – kot skupnost in s pogledom na lepoto in raznolikost naše Cerkve.“ V celotnem cerkvenem prostori je razvrščenih dvanajst glav iz amorfnega marmorja. Tej razstavi kot dopolnilo je nameščena zastava, na kateri je 144 portretov in pametnih glav in velikih duhov, ki naj simbolizirajo neke vrste sekularizirane litanije najsvetejšega. Teolog in psihoterapevt Arnold Mettnitzer je ob odprtju dejal. „Kakor noben človek ni enak drugemu, je vsak človek nezamenljiv original, in tako tudi nobena glava iz marmorja ni enaka drugi.“ Dvanajst glav „hkrati razumemo kot molčeče priče za dvanajst narodov, za dvanajst apostolov in božje ljudstvo, in kot skupnost živih in rajnih, od svetega do manj svetega“. Razstava je odprta do 30. septembra, vsak dan od 8.30 do 19.30.

Umetniška inštalacija „Križ iz niti“ v cerkvi Kristusa Kralja

V cerkvi v Krivi Vrbi je škofov vikar župnik Hans-Peter Premur po pepelnični liturgiji odprl razstavi „Križ iz niti“ celovškega umetnika in grafičnega oblikovalca Brandyja Brandstätterja. „Ta razstava se bo vseskozi spreminjala. Do velike noči bo fokus na kroni s trnji. Nato bo razstava imela naslov ´Križ iz niti mit,“ je pojasnil Premur. Od binkošti pa bo umetnina v cerkvi spremenjena ob različnih jubilejih. „Župnijsko cerkev želimo uveljaviti kot kraj upanja in spominjati na pozitivne dogodke, ki prinašajo nove moči za nadaljevanje,“ tako župnik iz Krive Vrbe. Pri tem bodo pogledali nazaj na začetek miru 1945, na 2. Vatikanski koncil (konec 1965) ali na 10-letnico enciklike „Laudato si“. Razstava bo odprta do 5. oktobra vsak dan od 9. do 18. ure.

(več o inštalaciji)

Gospa Sveta: umetniška inštalacija „Pot sprave“

V samostanski cerkvi Gospa Sveta je samostanski župnik Josef-Klaus Donko na pepelnico odprl tudi „pot sprave“. Ta umetniška inštalacija, ki so v sodelovanju oblikovali Monika Pototschnig, Josef-Klaus Donko in diakon Gottfried Riepl, je do velike sobote na ogled pod orglami. „Pot sprave“ se začenja s štirimi barvastimi kockami, na katere so ljudje napisali drže, ki pogosto otežijo dobro sožitje. V sredini pot je tako imenovano „ogledalo samospoznanja“, ki naj vodi do razumevanja in spremembe. Konec poti pomeni pet posod s svečami, ki naj pokažejo opazovalci mogoče korake sprave.

Postna inštalacija Kiž : pot : postaja

Na prvo postno nedeljo so v beljaški mestni cerkvi v okviru bogoslužja odprli postno inštalacija Križ : pot : postaja Michaela Kosa. Oltarni prostor cerkve je prekrit s preprostim belim lanenim prtom. Ta postni prt dopolnjujejo trije objekti umetnika in kiparja Michaela Kosa, ki je lani prejel beljaško kulturno nagrado, ki so postavljeno v glavno os cerkve. „Umetnik je zavestno izbral objekte, ki se soočajo s perečimi vprašanji družbe,“ tako beljaški mestni župnik. „Prvi objekt ´CHRISTPOWER´ spominja na velikost duše in kaže, kako je naša realna vera. Drugi objekt ´balance.AKT´ postavlja v središče odrešitelja. Tretji objekt ´body.CUBE´ je neposredno pred oltarjem in Kristusovo telo je privezano ter lebdi v tridimenzionalni prostorski strukturi, tako da stroge osi s Kristusom vidimo kot neke vrste živo povezavo, “ pojasnjuje župnik Pirker. Inštalacijo si je mogoče ogledati do 14. aprila vsak dan od 8. do 18. ure.

(več o inštalaciji)