Škof Jože Marketz je v nedeljo zvečer v okviru sv. maše v celovški stolnici imenoval Janka Krištofa, dekana dekanije Borovlje, župnika v Bilčovsu in Št. Ilju ob Dravi, župnijskega moderatorja na Bajdišah ter izdajatelja Nedelje, in ravnatelja škofijskega Missia Sylvèrja Buzinga, provizorja v Kotmari vasi, za stolna kapitularja, ter dekana Josepha Thambyja Mula, župnika v Porečah in provizorja v St. Martinu am Ponfeld, za častnega stalnega kapitularja v krški kapitelj.
Z imenovanjem novih stolnih kapitularjev se, tako krški škof, „zrcalita realnost in kulturna raznolikost katoliške Cerkve na Koroškem“. „Dva dvojezična člana ob začetku leta sta emeritirala. To tradicijo želimo nadaljevati, da je vsaj en slovensko govoreči duhovnik zastopan v stolnem kapitlju, kakor imamo v stolnem kapitlju tudi poljskega sobrata,“ je dejal škof Marketz. Ker je medtem že okoli 50 odstotkov škofijske duhovščine iz svetovne Cerkve, pretežno iz Afrike in Indije, naj bi bila ta „tako dragocena podpora duhovščine naše škofije zastopana tudi v najvišjem duhovniškem gremiju“. Krški stolni kapitelj, ki je lani obhajal 900-letnico obstoja, zaznamuje škofijo „na poseben način“. Stolni kapitularji so, tako krški škof, „zaradi svoje splošno priznane kompetence najpomembnejši svetovalci pri škofijskem vodstvu“. Krški škof je „vesel in hvaležen, da so vsi stolni kapitularji dejavni tudi v dušnem pastirstvu v župnijah in dekanijah“. S pogledom na pastoralo na Koroškem, "ki brez podpore duhovnikov iz svetovne Cerkve ne bi bila več predstavljiva," je poudaril škof Marketz, si mora katoliška Cerkev v prihodnosti spet bolj in okrepljeno prizadevati za poklicanost k duhovniški in diakonski službi na Koroškem. „Želimo pospeševati tudi poklicanost žensk in moških v laiških službah in funkcijah,“ tako krški škof.

V okviru sv. maše v celovški stolnici je krški škof predal dekanu Krištofu in župniku Buzingu insignije stolnih kapitularjev, vijolično moceto, vijolični biret, kapiteljski križ z verižico in prstanom, ter dekanu Mulu insignije častnega stolnega kapitularja, rdečo moceto, rdeči biret, prstan in kapiteljski znak na traku.
Imenovanje novih stolnih kapitularjev je potekalo v skladu s krškim stolnim kapitljem, ker sta se apostolski protonotar Michael Kristof in prelat Matthias Hribernik letos januarja odpovedala kanonikatu iz starostnih razlogov in sta v stolnem kapitlju odtlej emiritirana stolna kapitularja.

Člani krškega stolnega kapitlja.
Krški stolni kapitelj, po salzburškem stolnem kapitlju drugi najstarejši v Avstriji, ima zdaj z novimi stolnimi kapitularji skupno spet osem kapitularjev, imenovanih tudi stolnih kanonikov, tri častne stolne kapitularje in tri emeritirane kanonike.
Stolni kapitelj vodi stolni prošt Engelbert Guggenberger, ki je hkrati tudi govornik stolnega kapitlja in vodi seje. Kot stolni dekan je stolni župnik Peter Allmaier odgovoren za liturgične zadeve stolnega kapitlja in je namestnik stolnega prošta. Ordinarijski kancler Jakob Ibounig je „penitentiar“. Nadaljnji stolni kapitularji so samostanski župnik Josef-Klaus Donko, kapiteljski ekonom dekan samostanski župnik Gerhard Christoph Kalidz, generalni vikar Johann Sedlmaier, Janko Krištof in Sylvère Buzingo.
Častni stolni kanoniki so župnik v pokoju Alfons Wedenig, župnik Andreas Stronski in Joseph Thamby Mula. Emeritirani stolni kanoniki so protonotar Michael Kristof, župnik v pokoju Horst-Michael Rauter in prelat Matthias Hribernik.

Krški stolni kapitelj.
Krški stolni kapitelj obstaja od zgodnjega 12. stoletja. Od ustanovitve stolnega kapitlja so se naloge kapitlja močno spremenile. Poleg obhajanja liturgije in češčenja Heme Krške je bilo prvotno v ospredju dušno pastirstvo v dolini reke Krke in v kapiteljskih župnijah, v teku časa pa je to stopilo v ozadje, in stolni kapitularji so se vse bolj udeleževali vodstva škofije. S širitvijo škofije na velik del Koroške pod Jožefom II. so postali vsi stolni kapitularji člani škofijskega konzistorija, najvišjega svetovalnega gremija škofa. Do danes imajo stolni kapitularji vodilne naloge v škofijski upravi in tvorijo tako imenovani „Collegium Consultorum“ z bistvenimi pravicami pri svetovanju in odločitvah v škofijskem vodstvu, predvsem v gospodarskih zadevah. K nalogam stolnih kapituarjev šteje redno skupno obhajanje liturgije ur, kapiteljskih maš in liturgije v celovški stolnici, katedralni cerkvi krške škofije. K nadaljnjim nalogam šteje tudi vzdrževanje stolne in samostanske cerkve v Krki in po preselitvi v Celovec tudi finančna skrb za stolno in katedralno cerkev Sv. Petra in Pavla v Celovcu in hiše kanonikov. Iz donosov financirajo gozdarsko upravo stolnega kapitlja ter plače stolnih kapitularjev, ki ustrezajo škofijski plačni shemi. K nalogam stolnega kapitlja šteje tudi podpora 17 tako imenovanih patronatskih župnij iz ustanove.