40. dan po veliki noči kristjani in kristjanke praznujejo praznik „Kristusov vnebohod“, ki je med najstarejšimi krščanskimi prazniki- S tem praznikom se velikonočna vera v vstajenje odira: cilje je skupnost z Bogom v nebesih.

V nekaterih koroških župnijah imajo na praznik Kristusovega vnebohoda posebne običaje, seveda z upoštevanjem vseh protikoronskih ukrepov. Med mašami spuščajo angele z gorečimi svečami (St. Lorenzen in der Reichenau), dvigajo Kristusa z angeloma (Rangersdorf), prav tako dvigajo k stropu angele v cerkvi Maria Pulst, v župniji Steinbichl .
Tudi v romarski cerkvi na Lisni gori imajo staro tradicijo. V okviru bogoslužja ob 15. uri lesen kip Kristusa dvignejo na tanki niti pred očmi vernikov.

Do 4. stoletja so Jezusov vnebohod praznovali za binkošti. Od leta 370 je dokazano, da je praznik Kristusovega vnebohoda samostojen praznik 40 dni po veliki oči. Število 40 se opira na zgodbo, ko se je Jezus 40 dni prikazoval apostolom in jim govoril o božjem kraljestvu (prim. Apd 1,3). Po zadnjem srečanjem z Jezusom „se je vzdignil pred njihovimi očmi in oblak ga je zastrl njihovim pogledom“ (prim. Apd 1,9). Dnevi po Kristusovem vnebohodu so priprava (novena) na prihod Svetega Duha.