„Sveto tridnevje“ in velika noč s škofom Marketzem
Liturgična praznovanja v celovški stolnici, radijski prenos ekumenskega bogoslužja velikega petka s škofom Marketzem in superintendentom Sauerjem - velikonočna vigilija v Št. Lipšu

slika: škofijski tiskovni urad/Neumüller
Praznovanja trpljenja, smrti in vstajenja Jezusa Kristusa v velikem tednu so višek cerkvenega leta, saj sta smrt in vstajenje Kristusa središče krščanske vere. Škof Jože Marketz bo na te tri svete dneve in za veliko noč vodil nekaj liturgičnih praznovanj. Bogoslužja iz celovške stolnice bodo prenašali v živo na naslovu www.kath-kirche-kaernten.at/domklagenfurtlive .
Na veliki četrtek, 17. aprila, obhaja krški škof ob 19. uri sv. mašo zadnje večerje v celovški stolnici. Liturgijo na veliki četrtek bo glasbeno oblikovala koralna shola stolne glasbe (vodi stolni kapelnik Thomas Wasserfaller) z gregorijanskimi in nemškimi koralnimi spevi.
Na veliki petek, 18. aprila, obhaja krški škof skupaj s superintendentom Manfredom Sauerjem ob 9. uri v evangeličanski cerkvi Beljak-sever ekumensko bogoslužje, ki ga bo v živo prenašal Radio Kärnten.
Na veliki petek zvečer vodi škof Marketz ob 19. uri v celovški stolnici praznovanje trpljenja in umiranja Jezusa. Glasbeno bo liturgijo na veliki petek oblikovala stolna kantorska šola (vodi stolni kapelnik Thomas Wasserfaller) z „Markovim pasijonom“ Petra Planyavskega.
Na veliko soboto, 19. aprila, bo krški škof ob 12. uri blagoslovil jedila na celovškem trgu pred stolnico (ob slabem vremenu v stolnici).
Na večer velike sobote bo škof Marketz ob 20. uri v celovški stolnici obhajal velikonočno liturgijo, ki je višek svetega tedna. Glasbeno bo praznovanje oblikovala stolna glasba s solisti in kantorji in inštrumentalisti.
Na vellikončno nedeljo zjutraj, 20. aprila, bo škof Marketz ob 6.30 obhajal velikonočno vigilijo v žušnijski cerkvi v Št. Lipšu.
Kaj pomenijo „sveti trije dnevi“
Z mašo zadnje večerje na večer velikega četrtka se začenjajo “sveti trije dnevi “ („triduum sacruum“). Cilj je obhajanje velikonočne noči. Velikonočno tridnevje je stara krščanska tradicija, ki označuje liturgično enoto križanega, pokopanega in vstalega Jezusa.
Na večer velikega četrtka se kristjani in kristjanke spominjajo zadnje večerje in pripora Jezusa na Getsemanskem vrtu. Na koncu liturgije nesejo evharistični kruh, sv. hostijo, kot znak prisotnosti Jezusa Kristusa na predvideni kraj (stranski oltar ali kapela zakramentov), kjer ostane do velike noči. Med večerno mašo utihnejo orgle in zvonovi do velike noči. Ljudstvo pravi, da zvonovi letijo v Rim. Poleg tega odstranijo ves okras na oltarju v spomin na začetek Jezusove poti trpljenja. Običaj umivanja nog, ki poteka v okviru sv. maše na veliki četrtek, spominja na zadnjo večerjo Jezusa, pri kateri je svojim dvanajstim učencem kot znak ponižnosti in ljubezni umil noge.
Veliki petek je dan križanja in Jezusove smrti in v katoliški Cerkvi velja poleg pepelnice kot strog postni dan. Že najstarejše liturgije na veliki petek se začenjajo z deveto uro, kar je po današnjem času 15. ura. Ta čas je po evangelijih Jezusova smrtna ura. Danes zato v številnih župnijah ob 15. uri pripravijo križev pot in zvečer obhajajo liturgijo velikega petka.
Katoliška Cerkev obhaja veliki petek kot posebno, samostojno in tradicionalno liturgijo, ki se razlikuje od drugih praznovanj med letom: oltar je pospravljen, zvonovi molčijo, tabernakelj je prazen. V središču liturgije je Janezov pasijon, čaščenje križa ter priprošnje za Cerkev in ves svet. Veliki petek in velika sobota sta edina dneva, ko v katoliški Cerkvi po vsem svetu ne obhajajo evharistije.
Velika sobota je dan, ko so Jezusa položili v grob. Na veliko soboto čez dan ni maš. Med obhajanjem Jezusove smrti in njegovega vstajenja v velikonočni noči je Cerkev pri grobu Gospoda, se spominja njegove poti v kraljestvo smrti in pričakuje njegovo vstajenje.
S praznovanjem velike noči, večinoma v večernih urah velike sobote ali zgodaj zjutraj na velikonočno nedeljo, se konča veliki teden. Kristjani in kristjanke obhajajo Jezusovo vstajenje in z njo obljubo, „da bo na koncu zmagalo življenje nad smrtjo, resnica nad lažjo, pravičnost nad krivico, ljubezen nad sovraštvom in celo smrtjo“.
Velikonočna liturgija se tradicionalno začenja s praznikom luči, nato z berili Stare zaveze, praznično glorijo, alelujo, ki prvič zadoni v postnem času, krstne zaobljube so nadaljnji elementi. Višek je evharistija – zakramentalno srečanje s križanimi in vstalim Gospodom.