Integracija pobeglih ljudi na delovnem trgu Koroške

25. novembra 2024 je na Univerzi v Celovcu potekal 4. Strokovni forum za integracijo in človekove pravice z geslom „Delo namesto izločevanja – pobegli ljudje in delovni trg na Koroškem“. Strokovni forum je organizira odbor Cerkve za integracijo in človekove pravice. Predstavniki in predstavnice iz gospodarstva, znanosti in civilne družbe so razpravljali o izzivih, potencialih in perspektivah integracije na delovni trg pobeglih. Strokovni forum je pokazal, da integracija z delom ne krepi le individualnega udeleževanja, temveč tudi prispeva h gospodarskemu in družbenemu razvoju.

Demografski izzivi in položaj na delovnem trgu

V svojem stališču je Marika Gruber poudarila demografske spremembe na Koroškem: delovno prebivalstvo je vedno manjše, medtem ko raste starostna skupina 65+ stanovitno. Pobegli ljudje in migranti in migrantke lahko pomagajo, da lahko ublažijo pomanjkanje delovne sile, vendar so pogosto soočeni s pravnimi ovirami, diskriminiranjem in nezadovoljivega priznanja kvalifikacij. Posebej ženske, ki so se priselile, imajo težave, da lahko uspejo.

Primeri najboljše prakse

Podjetniki in podjetnice kot Michaela Tiefenbacher (Naturel Hotels, Baško jezero) kažejo, kako lahko uspe integracija v praksi. Njeno podjetje že leta uspešno dela s sodelavci iz različnih držav. Ključ do uspeha so individualno spremstvo, jezikovni tečaji in kulturna senzibilnost. Takšni načrti lahko razgradijo predsodke in pospešujejo raznolikost v obratih.

Individualne zgodbe in uspešni rezultati

Zgodba Ahmada Ibesha, iz Sirije pobeglega podjetnika, je pojasnila, kako je mogoče uspeti v lastni iniciativi in s podporo integracije. Od prvega šivalnega stroja v azilantskem domu do lastnega krojaštva v Celovcu je bila njegova pot zaznamovana z odločnostjo, učenjem jezika in pripravljenostjo, da prevzame odgovornost.

Petar Rosandić, znan kot reper „Kid Pex“ in predsednik društva SOS Balkanroute, je poudaril pomen kulturne identitete in izzivov, ki so povezani z integracijo. Podčrtal je, da je migracija stalen proces in je odločilno, da je potrebno konkretno ukrepati pri pomoči za begunce.

Centralni stavki ukrepanja

Naslednji konkretni koraki so bili imenovani za izboljšanje intergracije na delovni trg:

• Izboljšanje informacij o poklicnih področjih in kvalifikacijskih možnosti.
• Močnejši fokus na matching med potrebo na delovnem trgu in s kompetencami.
• Pospeševanje praktikumov in možnost za vstop na delovni trg.
• Podpora pri priznavanju kvalifikacij.
• Spremstvo podjetij in pobeglih z integracijskimi pobudami.

Perspektive v prihodnosti

Udeleženci in udeleženke so pozvali politiko in družbo, da razgradi pravne ovire, pospeši postopke in izgradi izobraževalne ponudbe. „Pobegli ljudje niso breme, temveč priložnost za Koroško,“ je povzela znanstvenica Marika Gruber. Ahmad Ibesh se je izrekel za prijazno in odprto družbo: „Vsak človek si zasluži spoštovanje.“

Strokovni forum je jasno pokazal: Integracija je naloga celotne družbe, ki zahteva tako angažma privatnih oseb kakor tudi strukturne reforme. Koroška lahko raste z raznolikostjo - človeško in gospodarsko.

Kontakt

Marcel Leuschner, Birgit Wurzer & Mija Janesch

Za odbor Cerkve za integracijo in človekove pravice
Tel.: 0664/88272676 | marcel.leuschner@diakonie-delatour.at