„Brez-Upno? – Katoliška Cerkve na Koroškem v ‘tretjem rajhu“ je tema večera spominjanja v okviru svetega leta „Romarji upanja“ v sredo, 2. aprila, ob19.30 v slavnostni dvorani Anton-Granig v Škofijski hiši v Celovcu. Povod sta 80. obletnica smrti koroškega mučeniškega duhovnika in upornika Antona Graniga ter spominsko leto 2025 (80 let konca druge svetovne vojen, 70 let državne pogodbe, 30 let članstva v Evropski uniji).
Po uvodnih besedah ravnateljice Dušnopastirskega urada Elisabeth Schneider-Brandauer in vodja slovenskega oddelka Dušnopastirskega urada Andreja Lampichlerja bo Maximilian Fritz, teolog, zgodovinar in referent za župnijske svete, v predavanju z naslovom „Zwischen Heil(s)rufen und Märtyrertum“ spregovoril o vlogi katoliške Cerkve na Koroškem v tretjem rajhu. Nato bodo odprli razstavo „Upanje – upor“ z deli učenk in učencev Škofijske gimnazije uršulink in Slovenske gimnazije ter obiskovalci in obiskovalkami katoliškega mladinskega centra Beljak-Sv. Jakob, k bo na ogled do konca maja v kavarni Škofijske hiše.
Večer spominjanja bo glasbeno uokviril na klavirju Stjepan Molnar, samostanski kapelnik v Št. Pavlu v Labotski dolini in regionalni kantor za regijo Labotska dolina. Ob koncu spominskega večera vabi Škofijski dušnopastirski urada na agapo.

Za ravnateljico Dušnopastirskega urada Schneider-Brandauer ima večer spominjanja v Škofijski hiši „večkratno dragoceno dimenzijo“. Škofijska hiša je „kraj, v katerem so se ljudje v tretjem rajhu pogumno zoperstavili krivici in so za to poplačali s smrtjo,“ je dejala Schneider-Brandauer. Pomembno je, da se ukvarjamo z zgodovino, ker to, tako ravnateljica, „pomaga pogumno oblikovati sodobnost“. Na poseben način jo navdaja z upanjem, „da bodo na večeru spominjanja tudi številni mladi ljudje, ki se ukvarjajo z zgodovino in besedo ´upanje´,“ tako ravnateljica Schneider-Brandauer.

Anton Granig (*17. september 1901 v Großkirchheimu v Melski dolini; †15. april 1945), leta 1932 posvečen v duhovnika in nato dve leti kaplan v Vetrinju in Špitalu ob Dravi, od leta 1936 je bil tajnik in od leta 1941 ravnatelj bratstva Sv. Jožefa. Granig je bil ena izmed ključnih oseb tako imenovanega „protifašističnega svobodnega gibanja Avstrije“ (AFÖ), uporniške skupine proti nacionalsocializmu, ki so jo ustanovili leta 1942 v Granigovem stanovanju. 11. avgusta 1943 je bil Granig na volksgerichtshofu obsojen in 15. aprila 1945 so ga nacionalsocialisti usmrtili v zaporu v Steinu ob Donavi. Poleg Antona Graniga so nacionalsocialisti usmrtili še pet nadaljnjih koroških duhovnikov, to so bili Anton Koperek (koncentracijsko taborišče Dachau, †11. november 1942), Anton Kutej (koncentracijsko taborišče Dachau, †16. februar 1941), Marzell Leeb (koncentracijsko taborišče Mauthausen, †1. november 1940), Josef Pollak (koncentracijsko taborišče Oranienburg, †24. julij 1940) in Otto Schuster (koncentracijsko taborišče Dachau, †25. avgust 1942). V spomin na te mučeniške duhovnike ter na mučenico Josefo Sumper (koncentracijsko taborišče Ravensbrück, †18. februar 1945), koroška Slovenska in župnijska gospodinja iz župnije Št. Ilj ob Dravi, je imenovanih šest predavalnic in seminarskih sob v Škofijski hiši.