V nedeljo, 28. julija, prenaša ORF po vsej Avstriji v programih regionalnih radiev Ö2 in televizijske postaje ORF III od 10. do 11. ure sv. mašo s stolnim dekanom Petrom Allmaierjem v okviru festivala „Musica sacra“ iz stolnice v Celovcu. Bogoslužje bodo glasbeno oblikovali solisti in solistke, zbor in orkester stolne glasbe Celovec (vodi stolni kapelnik Thomas Wasserfaller) z mašo „Spaur-Messe“ Wolfganga Amadeusa Mozarta, na orglah bo igral stolni organist Klaus Kuchling. „Na radiu in televiziji posredovano bogoslužje iz celovške stolnice naj bo za veliko ljudi živilo,“ pravi stolni župnik Allmaier in dopolnjuje: „Ne hranilo, kajti to služi kratkotrajnemu preživetju. Živila pa služijo življenju.“ Veseli ga, tako stolni župnik, „da člani stolne župnije živijo iz srede evharistije in to ´živilo´ širokogrudno posredujejo“.

Musica sacra. Pri tradicionalnem festivalu „Musica sacra“, ki se je od leta 1977 brez prekinitve zapisal gojenju klasične avstrijske cerkvene glasbe, vabi stolno glasbeno društvo Celovec do četrtka, 15. avgusta, v stolnico v Celovec na zborovska bogoslužja.

Stolnica sv. Petra in Pavla v Celovcu je katedralna cerkev škofa krške škofije. Stolnico so prvotno približno v letih 1578 do 1591 ustanovili kot najstarejšo evangeličansko cerkveno zgradbo skupno z na zahodu priključenim hospicem. Leta 1600 je katoliška reformacijska komisija zaprla cerkev in jo leta 1604 predala jezuitom, ki so hospic spremenili v jezuitsko šolo, ki so jo vodili do ukinitve reda leta 1773. Leta 1787 so cerkev imenovali v stolnico.
Po požaru leta 1723 so stene in oboke oblikovali z bogato štukaturo in stropno poslikavo. Šele leta 1928 je Suitbert Lobisser na korne stene naslikal scene apostolov Petra in Pavla. Stranske oltarje je po požaru oblikovala delavnica Lukas Mislj iz Ljubljane z umetniškim marmorjem. Pod oltarnimi listi, ki jih uokvirjajo, je omembe vredna vizija sv. Igancija Paula Trogerja iz leta 1727 v Kristusovi kapeli. Vrhunca notranjosti sta leta 1752 narejen leseni križ in visoki oltar z umetniškim štukaturnim marmorjem. Dva umetniška viška poznobaročne opreme sta prižnica iz leta 1726 in skupina plastik apoteoze sv. Nepomuka po orisu J. F. Fromillerja. Celovška stolnica je tudi glasbeno pomembna, od leta 1787 je dokazana stolna glasba, znane so Mathisove orgle in iz leta 2016 Marijine orgle, z rednimi koncertnimi in umetnostnimi programi je stolnica kulturno zelo pomembna.