Zasedanje Avstrijske škofovske konference se od 17. do 20. marca ukvarja mdr. s sinodalnim procesom in politično situacijo po oblikovanju nove vlade. Pod predsedstvom nadškofa Franza Lacknerja se v ponedeljek, 17. marca, sreča Avstrijska škofovska konferenca na spomladanskem zasedanju. Kraj štiridnevnega zasedanja bo prvič madžarska benediktinska opatija Pannonhalma. Pri posvetih gre za nadaljnje delo sinodalnega procesa v Avstriji. Enotna fiksna točka škofov je tudi izmanjava o aktualni družbeni in cerkveni situaciji, posebej po oblikovanju nove vlade. To je obrazložil generalni sekretar škofovske konference Peter Schipka za Kathpress.

Preden bodo škofje začeli zasedati v Pannonhalmi, se v ponedeljek popoldne srečajo s predsednikom madžarske škofovske konference škofom Andrásom Veresom v Györu, kjer deluje Veres od leta 2016 kot škof. V Pannonhalmi načrtujejo pogovore z nadškofom Cirillom Hortobágyijem, ki je tudi kot teritorialni opat član madžarske škofovske konference.

Srečanja med avstrijskimi in madžarskimi škofi na ravni škofovskih konference so bili že okviru srednjeevropskega dneva katoličanov (2003/04). Junija 2006 je v Marijinem Celju sledilo še skupno zasedanje obeh škofovskih konferenc. Aprila 2008 je sledil obisk avstrijskih škofov v madžarskem Esztergomu.

Z Grünwidlom in Freitagom

Zasedanje avstrijskih škofov poteka v spremenjeni sestavi: prvič po emeritiranju se nadškof kardinal Christoph Schönborn ne bo udeležil zasedanja, član je bil od leta 1991. Nova v krogu škofovske konference sta apostolski administrator nadškofije Dunaj Josef Grünwidl in graški pomožni škof Johannes Freitag.

Liturgični višek zasedanja je slavnostno bogoslužje v sredo, 19. marca, ob 18. uri, v samostanski cerkve opatije. Krški škof Jože Marketz bo vodil evharistijo in tudi pridigal.

O rezultatih zasedanja škofovske konference bo nadškof Lackner informiral v okviru tiskovne konference, ki bo potekala na Dunaju v petek, 21. marca, ob 10. uri v "Clubu Stephansplatz 4" (1010 Wien, Stephansplatz 4).

Nadopatija s 1.000-letno zgodovino

Več ko 1.000 let stara in po svetniku Martinu Tourskim (316-397) imenovana nadopatija Pannonhalma je osrednji kraj cerkvenega in duhovnega življenja na Madžarskem. Od leta 1996 je samostan na Martinovem hribu južno od Györa svetovna kulturna dediščina Unesca. Leta 2024 so benediktinski v spominskem letu ob 800-letnici obhajali s številnimi slavnostmi prireditvami družbeno povezavo, skupnost, kulturo in dialog.

Cirill Hortobágyi (66) je od leta 2018 87. Opat leta 996 ustanovljene opatije, hkrati je ordinarij pokrajinske opatije Pannonhalma in v svoji funkciji tudi član madžarske škofovske konference. Samostanska skupnost obsega skoraj 40 menihov. V njej je gimnazija, k opatiji prištevajo gospodarske obrate in proizvodnje. Leto za letom je Pannonhalma cilj številnih romarjev in turistov. Opatija je tudi članica zveze "Klösterreich". S 300.000 deli, med njimi dragoceni rokopisi in stari tiski, je na Martinovem hribu ena izmed največjih benediktinskih knjižnic na svetu.

Opatija je tudi pomemben kraj ekumenskega dialoga krščanskih Cerkva. Leta 1996 je papež Janez Pavel II. (1978-2005) osebno obiskal benediktince v Pannonhalmi in pozval, da so posredniki med zahodno in vzhodno Cerkvijo. V preteklih desetletjih so bili Pannonhalmi mdr. pravoslavni ekumenski patriarh Konstantinopla Bartholomaios I., prejšnji moskovski patriarh Aleksij II. (1919-2008) ali takratni koptski papež-patriarh Schenuda III. (1923-2012).

Cerkev na Madžarskem

Po zadnjem štetju leta 2022 je bilo na Madžarskem okoli 9,6 milijona prebivalce. Okoli dve tretjini so katoliško krščeni, in po anketi Eurobarometra iz leta 2019 se okoli 60 odstotkov opredeljujejo za katoliško vero. Pri popisu prebivalstva 2022 se je 2,89 mio. (30 odstotkov) Madžarov identificiralo za katolike, pri čemer je več ko 40 odstotkov vprašanih izkoristilo možnost. Da odgovori na vprašanje po verski pripadnosti.

V katoliški Cerkvi na Madžarskem je bilo leta 1993 novo oblikovanje strukture trinajstih rimsko-katoliških škofij, štiri so nadškofije; leta 2015 je papež Frančišek ustanovil metropolio (nadškofijo) in dve eparhiji (škofiji) za več kot 260.000 katoličani bizantinskega rita.

Katoliški nadškof Esztergoma-Budimpešti, trenutno kardinal Péter Erdö (72), je hkrati primas Madžarske. Predsednikov 22-članske škofovske konference je od leta 2015 nadškof András Veres (65)iz Györa. Predstojnik katoliške vzhodne Cerkve na Madžarskem je grško-katoliški nadškof Peter Fülöp Kocsis (62).