1. Kaj pomeni “advent”?

Beseda „advent“ prihaja iz latinske besede „adventus“ in pomeni „prihod“. Kristjani in kristjanke z adventom povezujejo zavestno približevanje prazniku Jezusovega rojstva v Betlehemu in pričakovanje njegovega ponovnega prihoda. V bogoslužjih pogosto uporabljamo besedila iz Stare zaveze, ki napovedujejo prihod Odrešenika. V katoliški in evangeličanski Cerkvi se s prvo adventno nedeljo pričenja novo cerkveno leto.

2. Kako dolgo traja adventni čas?

Adventni čas se vedno začne četrto nedeljo pred božičnim dnevom (25. december). Začetek je tako lahko med 27. novembrom in 3. decembrom. Najdlje lahko traja 28 dni, najmanj pa 22 dni. Letošnji adventni čas traja 24 dni.

3. Od kdaj poznamo štiri adventne nedelje?

Dolžina adventnega časa se je spreminjala v teku časa. Medtem ko so v 5. stoletju v Jeruzalemu praznovali le eno adventno nedeljo, je papež Gregor Veliki (590–604) v 7. stoletju določil štiri adventne nedelje, štiri nedelje adventnega časa so postale obvezne šele leta 1570 s papežem Pijem V. V milanski nadškofiji – in še v škofiji Lugano v Švici ter v pravoslavni Cerkvi – še danes praznujejo šest adventnih nedelj kot spomin na velikonočni postni čas.

4. Zakaj vijolična barva zaznamuje adventne vence in v liturgiji?

Adventni čas so prvotno razumeli tako kot postni čas kot čas pokore. Tako je tudi značilna liturgična barva vijolična tako kot v postnem času. Značaj pokore in preobrnitve se izraža v adventnih bogoslužjih, tako tudi z vijoličastimi mašnimi oblekami. Tudi petje glorije odpade.

5. Zakaj je tretja sveča na adventnem vencu rožnata?

Tretja adventna nedelja je glede na liturgično barvo “vijolično” izjema. Tako imenovana „nedelja veselja” (gaudete – vselite se) je poziv k veselju in se liturgično izraža v roza barvi tretje sveče na adventnem vencu in mašnih oblek.

6) Od kdaj poznamo adventne vence in advente sveče?

Adventni venec, najbolj znan simbol adventa, je običaj iz 19. stoletja. Nemški evangeličanski teolog in pedagog Johann Heinrich Wichern (1808–1881) je leta 1839 v Hamburgu s 24 lučkami v adventu želel sirotam skrajšati čas do božiča. Iz Severne Nemčije se je ta adventni venec širil in je našel pot v hiše, s štirimi svečami za štiri adventne nedelje.

Prvi adventni venec katoliške Cerkve poznamo iz leta 1935 iz Kölna. V Avstriji se je ta običaj začel širiti po letu 1945. Spletajo ga iz smrekovih in jelkinih vej. Zelena barva je simbol za življenje, upanje in skupnost. Štiri sveče na adventnem vencu so znak za luč, ki se svetu podari za božič z Jezusovim rojstvom. Adventni venec je znak upanja, da ne bosta zmagala tema in smrt, temveč luč in življenje.

7. Kateri pomen ima adventni koledar?

Adventni koledar, ki je zelo priljubljen pri otrocih, šteje dneve v decembru do svetega večera. Za vratci so bile besede iz Sv. pisma, verske slike ali spodbude za molitev. Leta 1908 je založnik Gerhard Lang natisnil prvi adventni koledar z naslovom V deželi božička.

8. Kaj pomenijo adventne nedelje in kaj so svitne?

Štiri nedelje v adventu imajo svoj pomen. Na prvo adventno nedeljo se spominjamo ponovnega prihoda Kristusa. Druga adventna nedelja služi pripravi na prihajajočega odrešenika. Lik Janeza Krstnika je v središču tretje adventne nedelje, zadnja adventna nedelja pa je posvečena Mariji. V predbožičnem času so tradicionalne tudi svitne, jutranja bogoslužja v soju sveč.