V ponedeljek, 6. januarja, praznuje katoliška Cerkev praznik Gospodovega razglašenja, epifanijo. Na ta dan v vzhodni Cerkvi praznujejo božič. Med ljudmi je 6. januar bolj poznan kot praznik svetih treh kraljev in je tesno povezan z običajem, da trije kralji hodijo od hiše do hiše in prinašajo trikraljevski pozdrav. Na Koroškem je vsako leto na poti nad 7.000 pevcev in pevk v okviru Akcije treh kraljev Katolike otroške mladine. Z obiskom treh kraljev, ki prinašajo blagoslov in želje za novo leto, je povezana velika dobrodelna akcija za ljudi v stiski v najrevnejših predelih sveta, v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Okoli 500 projektov podpirajo s to akcijo. Tudi letos je akcija mogoča z upoštevanjem veljavnih koronskih predpisov. Vsebinsko težišče letošnje trikraljevske akcije je krepitev indigenih ljudstev v brazilskem amazonskem območju. Njihova življenjska osnova je ogrožena zaradi uničevanja deževnega gozda.
Škof Jože Marketz se zahvaljuje trem kraljem, „da se v teh časih, polnih izzivov, podajajo na pot, da ljudem prinašajo božično veselje“. Trikraljevska akcija je „živeto znamenje solidarnosti“ in z zbranimi darovi „znatno prispeva k ohranjevanju življenja in razvoja v revnih predelih v globalnem jugu“.
Običaj trikraljevskega petja se je razvijal od 16. stoletja naprej. Danes so pevci in pevke v okviru Akcije treh kraljev Katoliške otroške mladine in Katholische Jungschar po tradiciji na poti ob začetku leta z geslom »pomoč pod dobro zvezdo«. Na vrata napišejo kratico za starodavni blagoslov „Christus mansionem benedicat“ (Kristus, blagoslovi to hišo). Relikvije sv. treh kraljev so leta 1164 prenesli iz Milana v Köln, kjer jih v kölnski stolnici hranijo in častijo v t. i. kraljevskem relikviariju. Trikraljevska akcija je bila zamisel slovenskega duhovnika Janeza Rovana, ki je otroke v fari Žvabek navdušil, da so preoblečeni v tri kralje hodili od hiše do hiše, prinašali trikraljevski pozdrav in blagoslov ter zbirali denar za ljudi v stiski. Medtem je to največja avstrijska nabirka v Avstriji.