S prvo adventno nedeljo 28. novembra se začenja ne le štiritedenska priprava na božič, temveč tudi novo cerkveno leto. Beseda „advent“ prihaja iz latinske besede „adventus“ in pomeni „prihod“. Kristjani in kristjanke z adventom povezujejo zavestno približevanje prazniku Jezusovega rojstva v Betlehemu in pričakovanje njegovega ponovnega prihoda.
Dolžina adventnega časa se je spreminjala v teku časa. Medtem ko so v 5. stoletju v Jeruzalemu praznovali le eno adventno nedeljo, je papež Gregor Veliki (590-604) v 7. stoletju določil štiri adventne nedelje, štiri nedelje adventnega časa so postale obvezne šele leta 1570 s papežem Pijem V. V milanski nadškofiji še danes praznujejo šest adventnih nedelj.
Po prvotnem krščanskem razumevanju velja adventni čas tako kot postni čas čas pokore. Značaj pokore in spreobrnitve se izraža v adventnih bogoslužjih mdr. z vijoličastimi mašnimi oblekami, in tudi glorija se ne poje. Izjema je tretja adventna nedelja, tako imenovana „nedelja veselja gaudete“. Poziv k veselju se liturgično izraža v roza barvi. Po tradiciji so sveče na adventnih vencih vijolične, tretja sveča pa je rožnata.
Pričakovanje božiča se izraža v berilih adventnih bogoslužij: pogosto na adventne nedelje berejo besedila iz stare zaveze, ki napovedujejo prihod odrešenika.
Štiri nedelje v adventu imajo svoj pomen. Na prvo adventno nedeljo se spominjamo ponovnega prihoda Kristusa. Druga adventna nedelja služi pripravi na prihajajočega odrešenika. Lik Janeza Krstnika je v središču tretje adventne nedelje, zadnja adventna nedelja pa je posvečena Mariji. V predbožičnem času so tradicionalne tudi svitne.

Adventni venec, simbol za Kristusa kot „luč sveta“
Adventni venec, najbolj znan simbol adventa, je običaj iz 19. stoletja. Nemški evangeličanski teolog in pedagog Johann Heinrich Wichern je s 24 lučkami v adventu želel sirotam skrajšati čas do božiča. Štiri sveče na adventnem vencu so znak za luč, ki se svetu podari za božič z Jezusovim rojstvom. Adventni venec je znak upanja, da ne bosta zmagala tema in smrt, temveč luč in življenje. Venec zvežejo ponavadi iz smrekovih in jelkinih vejic. Zelena barva je simbol za življenje, upanje in skupnost.