Katoliška Cerkev na Koroškem ima tudi oddelek za pomoč žalujočim. Vodja oddelka je Astrid Panger. Že 25 let deluje na tem področju in spremlja žalujoče. Delo se deli v štiri dele: pomoč žalujočim pri organizaciji, posredovanje znanja in poslušanje žalujočih, delo v župnijah in oblikovanje pobožnosti ter izobraževanje spremljevalk in spremljevalcev za žalujoče.

Na eni strani nudi oddelek podporo pri organizaciji in oblikovanju pogrebov, pri oblikovanju priprošenj ter spodbuja in pomaga vsakemu, ki potrebuje pomoč pred pogrebom ali po njem ljubljenega človeka. Na drugi strani spremljevalke in spremljevalci žalujočim nudijo tudi čas in znanje. »Žalovanje ni linearna zadeva in poteka pri vsakem človeku drugače. Zlasti na področju žalovanja je vsak svoj strokovnjak. Kot svetovalka za žalovanje ne morem nikomur povedati, kaj je dobro zanj. Lahko pa sodelujem z ljudmi, da sami vidijo in najdejo, kar jim pomaga,« poudarja Astrid Panger. Včasih že pomaga, da si sam zase, vsaj za pet minut. Zelo pomembno je spodbujanje in poslušanje samega sebe. Kakšni so moji občutki? Kaj je dobro zame? Kaj potrebujem?

Svetovalci za žalovanje pomagajo tudi z znanjem. Njena naloga je pojasniti, da je vse v redu tako, kot je ravno v tem trenutku, pripoveduje Astrid Panger o dolgoletnih izkušnjah: »Ljudje, ki žalujejo, so ranljivi, pogosto imajo težave s koncentracijo in jim vsakdanje življenje ni domače in ne več uspe. Pri nekaterih se včasih nič več ne ujema. V tem času je zelo pomembno, da vsak izve, da je vse dobro tako, kakor je. Vsak občutek je v redu. In vse se sme tudi spremeniti.«

Tretji steber delovanja oddelka pomoč in spremstvo žalujočih je pomoč župnijam krške škofije, na primer pri oblikovanju bogoslužij in pobožnosti. Prav tako spodbujajo župnije, da se lotevajo tistih skupin, ki so bolj obrobne. Na primer vsako leto 1. decembra skupaj obhajajo pobožnost s svojci umrlega za aidsom. »Skupaj s katoliško prosveto spodbujamo, da pridejo žalujoči skupaj. Želimo dati znak, da se zavedamo, da obstajajo družine, ki jim je izguba ljubljenega človeka težka in niso vidne in slišane nikjer.«

Oddelek za pastoralno delo z žalujočimi je krovna organizacija. Vključeno je tudi društvo Verwaiste Eltern. Društvo pomaga staršem, ki so izgubili otroka. Namen društva je podpirati starše v težkem času in jim pomagati pri procesu žalovanja. To lahko vključuje tudi svetovanje, skupinsko podporo in druge dejavnosti, ki lahko pomagajo staršem prebroditi žalost. Cilj platforme je pomagati staršem, da se počutijo manj osamljene in da se počutijo podprte med procesom žalovanja, poudarja vodja platforme Astrid Panger.

Velik del delovanja obsegata tudi izobraževanje in senzibilizacija sodelavk in sodelavcev v cerkvenih ustanovah. Senzibilizacija za žalujoče pomeni, da se ljudje zavedajo pomembnosti podpore in razumevanja za tiste, ki so izgubili otroka ali bližnjega. To vključuje spoznavanje procesa žalovanja in sprejemanje dejstva, da se vsa sooča z njimi na različne načine ter izražanje empatije in razumevanja za tiste, ki so v stiski. Astrid Panger je vedno zelo hvaležna, če sme predavati v cerkvenih oddelkih. Naslednji tečaj za izobrazbo za spremljevalko in spremljevalca žalujočih se bo začel februarja. Zelo pomembno pri tem tečaju ni le posredovanje znanja, temveč tudi odnos do sočloveka. »Hočemo posredovati tudi pomen ljubezni do sočloveka in do ljudi. Pomembno je, da sprejemamo vsakega žalujočega tako, kakršen je prav v tem trenutku. Želimo posredovati tudi to, da je pomembno sprejemati človeka v svoji ranljivosti in v svojem življenju,« pravi Astrid Panger.

Kdo se lahko obrne na oddelek za pastoralo žalujočih?

Že pred 25-imi leti je katoliška Cerkev na Koroškem z vodjo oddelka Astrid Panger ustanovila platformo za osirotele starše. Za starše, ki so izgubili otroka, ni nobenih drugih mest, ki bi pomagali pri žalovanju. Iz te ponudbe se je čez desetletja razvilo spremstvo vseh žalujočih. Pri večini smrti prevzameta družinska in prijateljska mreža pomoč žalujočim. Pri nekaterih pa to manjka. Tedaj je potrebna pomoč od zunaj. Svetovanje in pomoč žalujočim od zunaj ima to prednost, da vsak človek lahko pove, kako se resnično počuti, pravi Astrid Panger in to obloži s primerom.

»V krogu družine in prijateljev je pogosto težko govoriti o osebnih zadevah. O tem, kaj me trenutno moti, ali mi je preveč. Nihče noče nobenega užaliti, zato se mnogi ne upajo nič reči. To je sedaj prednost zunanjega svetovanja. Tujemu človeku lahko vse rečem, ker emocionalno nisem povezan z njim. Žalujoči instinktivno ščiti svoje okolje. To ni tako, če pride nekdo zunaj družinskega sistema. Druga prednost je, da se žalujoča oseba na zadevo ozre s ptičje perspektive. To je lahko zelo koristno.«

Naloga svetovalca in svetovalke za žalujoče je, da je prisoten, da prisluhne in da skupaj z žalujočo osebo pogleda, kako je mogoče ohraniti varno mesto za pokojnega in po drugi strani spet zgraditi spremenjeno vsakdanje življenje brez pokojnega. »Človekova inteligenca in človeško srce bi se morala ponovno uskladiti. Možgani pravijo: življenje mora iti naprej. Vendar pa srce in duša trpita zaradi izgube in odsotnosti ljubljenega človeka v vsakdanjem življenju. Naš cilj je to spet uskladiti.«

V naši družbi ni običajno, da ima vsak svojo spremstvo. Ponavadi vsak sam poskuša spopadati se s svojim žalovanjem. Vedno znova so trenutki, bodisi ob obletnici smrti, bodisi ob božiču, pri družinskih praznovanjih, ko ljudje začutijo žalost in potem tudi zaprosijo za pomoč in podporo strokovnjakov in strokovnjakinj. Predvsem v zadnjih letih je vse več ljudi prosilo za pomoč in podporo pri oddelku katoliške Cerkve na Koroškem. »Mnogi potrebujejo pogovor in okrepitev le dvakrat ali trikrat, drugi pa potrebujejo večletno svetovanje in spremstvo ob žalovanju. Pomembno je ohraniti neodvisnost žalujočega,« poudarja Astrid Panger.

Žalujoči v vsakem primeru vedno ravnajo prav, če se obrnejo na Astrid Panger in oddelek za podporo žalujočim katoliške Cerkve na Koroškem. »Žalujoči vedno govorijo o valu žalosti, ki jih preplavi. Človek se počuti prepuščen. Naučijo se spoprijeti s tem valom. Lahko pa se zgodi, da se takšni trenutki ponovijo po več letih. V nekaterih primerih takega žalovanja pa nikoli ni konec. Proces žalovanja lahko ostane odprt. To se pogosto zgodi, zlasti pri zelo tragičnih primerih smrti ljubljenega človeka, predvsem otroka, neodvisno od starosti otroka,« poudarja Astrid Panger. »Moja velika želja je spodbujati možnost skupnosti. Na primer v obliki skupnih pobožnosti in bogoslužij. Skupnost je zelo pomembna in tudi to, da se vidi, da nisem sam in da nisem sama. Drugi ljudje tudi žalujejo. Pomembno je tudi, da se čas spominjanja dobro koristi tudi zase.«

Svetovni dan spomina na umrle otroke je vedno drugo nedeljo v decembru. Dan spomina je ekumenski in pri njem sodelujejo tudi številne koroške župnije. Tudi s strani krške škofije je lepo, da vedno ustvarja kraje in čase spomina in žalovanja. Nekateri najdejo pomoč v veri, drugi ne.

Tečaj katoliške Cerkve: Spremstvo žalujočih

Izobrazba in tečaj Spremstvo žalujočih s poudarkom na temo »smrt otroka« katoliške Cerkve na Koroškem se bo začel 25. februarja 2023 ob 9. uri v Škofijski hiši v Celovcu. Tečaj traja od marca 2023 do septembra 2023.

V petih vikendih zainteresirane osebe pridobijo kompetence za svetovanje žalujočim. S tečajem pridobijo strokovno usposobljenost in usposobljenost za ukrepanje.

Ciljna skupina: Ljudje, ki so osebno ali pri prostovoljnem delu konfrontirani z žalujočimi ter z žalovanjem. Vabljeni so tudi strokovnjakinje in strokovnjaki s področja pastorale, psihoterapije, zdravstvene nege, medicine, osebe, ki delajo pri pogrebnem zavodu ter osebe, ki delajo v pedagoških in socialnih poklicih. Predvsem na dvojezičnem ozemlju Koroške iščejo zainteresirane.

• Stroški:
• 980 evrov
• Prijava:
• Referat für Trauerpastoral
• Plattform »Verwaiste Eltern«
• Mariannengasse 4
• 9020 Celovec
• Tel.: 0676/ 8772 2132
• astrid.panger@kath-kirche-kaernten.at
• www.kath-kirche-kaernten.at/verwaiste-eltern
• www.kath-kirche-kaernten.at/trauerpastoral