Petek, 9.12.2011
Ne mine dan, da ne bi slišala nešteto pritožb soljudi. Nezadovoljni so z delom, s finančno situacijo, s politiko ali celo sami s seboj. Pa tudi sama se velikokrat pritožujem. Jezim se čez šolo, čez učitelje, čez ocene. Razburjam se, da moram vsak dan zgodaj vstajati. Celo čez vreme se jezim! Kakšna neumnost in kako odveč je to! Vremena itak ne moremo spremeniti! Veliko preveč časa zapravljamo z negativnimi misli in s samopomiljevanjem. Namesto tega naj bi bile v ospredju pozitivne misli! Vsako jutro posebej nam je lahko v veselje, vsak dan je lahko poln ljubezni in vsak večer lahko zaokrožimo z mislijo na srečno preživet dan! Treba je le, da imamo pozitiven odnos do vsega, saj je življenje kot ogledalo: smeji se ti, če ga gledaš nasmejana/nasmejan!

Četrtek, 8.12.2011
Porazi so del življenja. Ko se nam nekaj ne posreči, smo žalostni in obupani. Tudi, če je težko, lahko vidimo te neuspehe kot darilo. Če ne doživimo porazov in sami ne občutimo, kaj pomeni poraz, se tudi uspehov ne moremo prav razveseliti. Šele po neuspehih cenimo srečne trenutke v življenju. Vsak poraz, je nov izziv za nov začetek! (Porazi nas krepijo, iz porazov zorimo in se učimo, da smo na življenjski lestvici spet korak višje.

Sreda, 7.12.2011
V prihodnosti se boš jezil, da stvari, ki bi jih danes lahko storil, nisi storil. Vedno se pritožujemo, da nimamo časa za to ali ono. Že zdaj se veselimo na to, da bomo  enkrat končno imeli časa za vse te stvari. Potiskamo jih v prihodnost, namesto, da jih takoj uredimo. Če ni časa v naslednjem mesecu, si lahko zastavimo cilj, da jih bomo uredili vsaj v naslednjih treh mesecih. Te stvari, ki jih tako radi delamo, za te naj si vzamemo časa, ker te dajo veselje in smisel našemu življenju. Tudi star pregovor nam pravi: „Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri!” Najvažnejša ura je vedno zdajšna. Izkoristimo jo!

Torek, 6.12.2011
Predbožični čas je - in na vseh kotih in krajih nam nudijo stvari, katere naj bi kupili. O njih slišimo v radiju, v televiziji jih vidimo, v časopisu o njih beremo – ankete. Vsak proizvajalec obljublja, da je njegov produkt najboljši, najnovejši, najlepši. Mnogokrat se v nas nato zbudi želja po tej stvari. Hočemo jo, ne da bi pomislili, ali jo res potrebujemo. Če bi to storili, bi namreč hitro ugotovili, da je ne potrebujemo, da nam sploh ne bi bila v korist, da bi lahko postala celo ovira. Petnajsta torbica bi le povzročila, da se bomo naslednjič še težje odločili, katero bomo izbrali. Nov mobilni telefon s povezavo z internetom bo le povzročil, da bomo vsako uro pogledali na facebook, kaj je novega, in ob tem zamudili novice v realnem življenju. Ko pa bomo imeli novo torbico in nov mobitel, še vedno ne bomo zadovoljni. Hoteli bomo še več in več. Ne jamrajmo, kaj nam vse manjka. Bodimo hvaležni vseh dobrot, ki so nam podarjene. Pozimi imamo tople hiše, toplo obleko, polno shrambo. Sami si naredimo ali temno sliko nezadovoljstva ali svetlo sliko sončnega vzhoda. Danes se lahko spet za eno odločimo!

Ponedeljek, 5.12.2011
V adventu imamo možnost, da si vzamemo čas za te stvari, za katere nimamo časa med letom. Zvečer se zgodaj stemni in to lahko izkoristimo. Ne iščimo le dela, temveč usedimo se z družino k mizi, pogovarjajmo se in uživajmo skupnost. Vsak/vsaka pove, kaj je vse je doživel/doživela ta dan ali teden. Če je njemu ali njej nekaj lepega uspelo, ali se mu je nekaj posebnega zgodilo, se veselimo z njim ali znjo. Če je žalosten/žalostna, ga lahko tolažamo in skupaj iščemo rešitev. S poslušanjem damo sočloveku občutek, da nam je važen. Bodimo bolj pozorni na ljudi okoli nas. Majhna beseda ali majhen nasmešek lahko povzročita marsikaj neverjetnega!

Nedelja, 4.12.2011
Božič se bliža in vsi si delamo skrbi, kaj bi podarili članom družine, sorodnikom in prijateljem. Sprašujemo se, kaj bi bilo primerno za to osebo in kaj za drugo in tretjo. Ob tem imamo veliko idej. Mislim pa, da ni treba kupiti ne vem kakšno drago darilo. Malenkost, ki pride od srca, ki smo jo morda naredili celo sami, je veliko lepša in darilo je veliko bolj osebno! Ko se spominjam na Božič iz otroških let, pomislim najprej na toploto, ki sem jo občutila v krogu družine, kako smo skupaj pekli pecivo, okrasili božično drevo, peli in molili. Darila se v teh mislih sploh ne prikažejo. Seveda sem se kot otrok veselila, ko sem dobila darilo, ki sem si ga želela, ni pa bilo to, kar je naredilo Božič tako lep in poseben.
In der Vorweihnachtszeit werden wir wieder vor eine riesige Auswahl an Produkten gestellt, die wir meinen kaufen und schenken zu müssen. Oft denken wir, dass wir teure Geschenke kaufen müssen. Meist sind es aber nicht die Dinge, die viel Geld gekostet haben, sondern jene, die mit besonderer Sorgfalt ausgesucht wurden, wie ein passendes Buch zum Beispiel, die die größere Freude bereiten. Materielle Dinge nehmen wir ohnehin viel zu wichtig. Genießen wir unseren Besitz, machen wir jedoch nicht unseren Wert davon abhängig. Unser wahrer Reichtum liegt in unserem Inneren.