Petek, 26.12.2014

Dobro jutro!

Komaj en dan po božiču prazniku veselja, miru in upanja, so teme in besede današnjega berila in evangelija povesem drugačne. Govora je o preganjanju, pričevanju za vero, zgodi se umor, Štefan prva žrtev nove vere. Bralec je zelo hitro vržen v vsakdanji boj za obstoj, ki ga prvi kristijani občutijo na lastni koži. Začenja se kamnita pot utrjevanja nove vere med ljudmi, nov duh si išče pot v vsakdanu. Ljudje, ki v njem živijo, to storijo s polno predanostjo. Na prvi pogled se zdi ta hitra sprememba vsebine v berilu in evangeliju nepričakovana mogoče celo neumestna. Kako to, komaj smo še praznovali osrednji krščanski praznik rojstva otroka, ki oznanja mir ljudem na zemlji, danes pa to, kri in mučenje do smrti. To nekako ne gre skupaj. Lahko pa vidimo ta prizor tudi kot namig na usodo otroka, ki bo prav za ta mir, ki ga je prinesel ljudem na zemlji, dal svoje življenje. Je druga plat medalje, ki je že skrita v božičnem dogodku, ki pa ni odločilen vidik, kajti vse to se konča z veliko nočjo na obzorju.

 

Četrtek, 25.12.2014

Vesel in miren božič vsem poslušalkam in poslušalcem!

Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod!, beremo v današnjem evangeliju. Pastirji so se torej odpravili na novo pot. Jezusovo rojstvo je možno primerjati z novo pot, ki se začenja z njegovim rojstvom, je kot avantura ali rajža, ki pelje v neznano. Rojstvo otroka pomeni nov začetek, novo življenje, pomeni novo upanje, kolo življenja se vrti naprej, rojstvo otroka je nova priložnost za družino in družbo. Novorojeni otrok v Betlehemu je kralj brez kraljestva na tem svetu in brez vojske. Njegova moč je v duhu, besedi, to kar oznanja bo živel.

Pravi se, da je za krščanstvo božič ob veliki noči osrednji praznik. Iz božiča izhaja vse tisto, kar povežemo z veliko nočjo, vnebohodom, binkošti. 

Novorojeni otrok je torej izziv za človeka tvegati novo, se spuščati v nove dimenzije življenja. Tudi to je eno izmed sporočil božiča.

 

Sreda, 24.12.2014

Gloria in excelsis deo!

Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji. Je eden osrednjih stavkov, ki ga povežemo z božičem. Najdemo ga tudi v številnih božičnih pesmih kot osrednjo izpoved. Prvi del stavka namiguje na dejstvo, da je ta otrok, ki je bil rojen v štalici nekaj posebnega, hkrati pa naveže na poslanstvo tega otroka, ki ponudi ljudem opcijo miru in to za ceno lastnega življenja. Vesakor nov nastavek, ki terja spremembo načina mišljenja. Ob številnih vojnih prizoriščih na svetu je v tem trenutku mir povsem pomemben in potreben. V današnjem evangeliju na Sveti večer je kakor nalašč imenovana Sirija, ki danes predstavlja eno od najbolj prizadetih vojnih prizorišč. V številnih državah tako imenovane arabske pomladi govori dane orožje in iz arabske pomladi je postala arabska zima.

Ob vsem tem pa ne gre pozabiti na opcijo miru , ki je vedno na mizi, se vedno ponudi in se lahko vedno za njo odločamo. Kakor mir lahko odpre nova vrata, tako pomeni tudi rojstvo otroka v Betlehemu novo priložnost se preusmeriti, zapuščati izhojene poti, kar je tudi osredni izziv za vse odgovorne, ki so se v Siriji in na drugih vojnih priziriščih tega sveta odločali za opcijo vojne. Mogoče pa vsaj ob božiču miruje orožje, kakor se je to baje v zgodovini že zgodilo.

 

Torek, 23.12.2014

Dobro jutro!

Ena od osrednjih tem današnjega berila je priprava. Smo en dan pred božičem, na katerega se pripravimo. Ne samo v tej zvezi je priprava nekaj pomembnega. Dobra priprava je pomembna v slehernem poklicu. Nasploh je priprava kot pravimo pol uspeha. Tudi v športu gremo dobro pripravljeni v tekme. Priprava je torej ena od osnovnih sestavin našega življenja. Tako se tudi kristijani pripravimo na Jezusovo rojstvo. Čas božiča je lahko tudi čas, ko se nekaj dni oddahnemo od poklicne in siceršnje vsakdanje brzine in smo bolj prizemljeni.

Brez dobre priprave se velikokrat najdemo v položaju, ki ga ne obvladamo, vseskozi imamo občitek, da vsega tega, kar je pred nami, ne zmoremo. Dan pred božičem je potemtakem tudi lahko dan, ko ljudje hitijo po nakupovalnih središčih, ko skušajo v zadnjem trenutku še vse tisto opraviti, česar prej niso zmogli, ko v posameznikih in v družinah vlada prej nemir kot mir. 

Velikokrat je na nas samih, za kateri način oblikovanja zadnjega dneva pred božičem se odločimo.

 

Ponedeljek, 22.12.2014

Dobro jutro!

Za današnji dan sem si izbral znameniti psalm 23 o Dobrem pastirju in gostitelju:

GOSPOD je moj pastir,

nič mi ne manjka.

Na zelenih pašnikih mi daje ležišče;

k vodam počitka me vodi.

Mojo dušo poživlja,

vodi me po pravih stezah

zaradi svojega imena.

Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence,

se ne bojim hudega, ker si ti z menoj,

tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita.

 

Pred mano pogrinjaš mizo

vpričo mojih nasprotnikov;

z oljem mi maziliš glavo,

moja čaša je prepolna.

Le dobrota in milina me bosta spremljali

vse dni mojega življenja;

prebival bom v hiši GOSPODOVI

vse dni življenja.

Ta psalm ima v sebi vzdušje miru in zaupanja. Oboje je tudi sestavina božiča, rojstva Kralja miru, ki se je sam rodil v štalici sredi pašnikov.

 

4. adventna nedelja, 21.12.2014

Dobro jutro!

Današnje 1. berilo iz 2. Samuelove knjige  se začenja takole: Ko je kralj prebival v svoji palači in mu je Gospod naklonil mir pred vsemi njegovimi sovražniki naokrog, je rekel kralj preroku Natanu: »Glej, jaz stanujem v cedrovi palači, skrinja božja pa prebiva pod šotorskimi preprogami.«

Ob prebiranju teh vrstic mi je prišel na misel obisk papeža Frančiška v Turčiji. Tam se je mudil tri dni. Sprejel ga je tudi predsednik Turčije Recep Tayyip Erdogan. Že dneve pred obiskom so mediji obširno poročali o tem obisku, saj si je dal Erdogan zidati veličastno palačo in to ob težkem notranjem položaju v katerem se nahaja Turčija in tudi ob izzivih vojne v Siriji. In prav v tej palači je Erdogan sprejel papeža. Številni opazovalci so sliko obeh mož komentirali tako, da so ji pripisali močno simboliko, saj se papež zavzame še posebej za revne in vse tiste, ki živijo na robu družbe. Iz številnih vidikov sta si ta dva moža povsem različna. Na eni strani predsednik Erdogan, ki v svoji novi palači nastopa kot politik, ki se zelo dobro zaveda svoje moči v državi. Njegovi govori so nemalokrat napadalni in to predvsem napram zahodnemu svetu. Na drugi strani papež, ki je v svojem načinu nastopanja in govorjenja bolj razsoden in pazljiv in se zaveda ranljivosti odnosov med kristijani in muslimani in zato skuša s svojimi dejanji in besedami graditi mostove med ljudmi. Trenutni položaj v svetu s številnimi krizami in vojnami potrebuje tudi ljudi, ki najdejo pravo besedo v pravem trenutku.