Petek, 03.05.2013

Danes praznujemo spomin na dva Jezusova učenca, to sta apostola Filip in Jakob mlajši. Filipa omenja tudi današnji evangelij, v katerem izpade malo neroden, ko Jezusu predlaga podobno, kakor bi ga rad danes izzval vsakdo izmed nas. Pokaži nam Očeta, pokaži nam Boga – in zadosti nam bo. Mislim, da bi Jezus lahko vsakemu izmed nas podal enak odgovor z vprašanjem, kakor je dejal Filipu; Toliko časa sem med vami, Filip, in me nisi spoznal? Že več kot 2000 let sem med vami, pa me niste spoznali.
Jezus tudi danes dela enaka dela, in če želite; dela enake čudeže. Z nami ostaja po lomljenju Božje besede, ki jo prebiramo. Z nami ostaja po lomljenju kruha, ko se pri sveti maši ponavzočuje ista daritev. Z nami je v trpljenju in v veselju. On ostaja z nami, ker je zvest. In nenazadnje; z nami je kot Pot, Resnica in Življenje.
Filip je želel na enostaven in hiter način rešiti vso situacijo. Toda videti in prepoznati Očeta pomeni, da ga ljubimo in da v tej ljubezni vztrajamo. Podaril nam je nov dan in že čaka na nas.

Četrtek, 02.05.2013

Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj … radi prepevamo v šmarničnih pobožnostih po naših cerkvah in kapelicah. Kakor nekoč apostole, nas tudi danes Marija vabi, da gremo skupaj z njo k Jezusu. Ona je apostolom pripovedovala o svojem sinu in ona še danes vedno posreduje pri svojem sinu za nas. Mesec maj je Marijin mesec, ker je odraz njene lepote. V mesecu maju je vse polno življenja in vse se obdaja v svežino. Marijina lepota izvira iz njene notranjosti in se kaže v popolni podaritvi in izročitvi tudi navzven.
Kakor je mene ljubil Oče, sem tudi jaz ljubil vas; ostanite v moji ljubezni! Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem tudi jaz izpolnil zapovedi svojega Očeta in ostal v njegovi ljubezni. To sem vam rekel, da bo moje veselje v vas in da se vaše veselje dopolni.
Jezus želi, da bi bili učenci deležni njegovega veselja. Iskreno veselje izvira iz medsebojne ljubezni med njim in Očetom. V tej ljubezni ostaja tako, da je Očetu poslušen. Podobno je z ljubeznijo med nami in Jezusom. Jezus na nas ne gleda kot na služabnike, temveč kot na prijatelje. Ta prijateljski pogled Jezusa so v svojem življenju prepoznali mnogi svetniki. Veselje je znamenje srca, ki zelo ljubi Boga. In zdaj – dragi prijatelji – je pravi čas, da začnemo ljubiti Boga.

Sreda, 01.05.2013

Lep majniški pozdrav vsem skupaj!
Jezus je prišel v shodnico, v svojem domačem kraju. Ko je začel učiti, pa so se začeli spotikati nad njim. Od kod ima modrost in moči? Ali ni le tesarjev sin, in sin Marije? Lahko bi dejali, da so bili prepričani, da ga poznajo. Tudi mi se večkrat znajdemo v podobni situaciji, ko mislimo, da o drugih vse vemo.
Imeli so ga za Jožefovega sina. In pri njem se danes malo ustavimo. Zanimivo je, da evangelisti niso zapisali niti ene same besede od Jožefa. Ostaja molčeč, pokoren in pravičen mož, a govorijo nam njegova dejanja. Iz njegovih dejanj se da razbrati njegova vera in poslušnost Božjemu načrtu. Morda mu beseda ni dobro tekla ali pa ni rad veliko debatiral in razpravljal. Vendar, ko pa je bilo treba nastopiti pokončno in možato; je to tudi tako naredil. Ni mu bilo mar, kako bodo nanj gledali in kaj bodo govorili. Postavil se je ob svojo zaročenko in s tem pokazal absolutno ljubezen.
V judovskem kulturnem okolju so matere skrbele za vzgojo otrok in tako tudi versko vzgojo. A Jožef je pokazal, da je za dobro vzgojo otroka potrebna tudi očetova ljubezen. Pravimo, da besede mičejo, zgledi pa vlečejo. Ob njem se je Jezus naučil obrti tesarstva, mizarstva; naučil se je tudi potrpežljivosti.Jožef je Boga slavil z hojo v Betlehem, z begom v Egipt, z romanjem v Jeruzalem. Posnemal je Boga Očeta, ki je ljubeč, zvest in skrben.
Dragi starši, naj vam ne bo težko iti s svojim otrokom – vsaj ob nedeljah – k sveti maši.

Torek, 30.04.2013

Judje so kar radi pograbili kamenje in ga zmetali v onega, ki se jim je zdel malo sumljiv. Tako beremo tudi v današnjem berilu. Tokrat je kamenje bilo namenjeno Pavlu; temu istemu, ki je dal kamenjati diakona Štefana. Vendar ne, ne. To ni več isti človek, to ni več Savel. Po milosti Božji je postal Pavel. Človek, ki pravičnost vidi v drugačni, novi luči. Je mož, ki je stopil iz teme togosti v luč ljubezni. Bog ga je napravil za orodje oznanjevanja, in tak se je vračal k sobratom v Antiohijo in jim z navdušenjem in veseljem pripovedoval, kaj vse sta z Barnabom lepega doživela. Rešena vezi zamer in maščevanja sta živela v objemu Božjega miru. To je mir, ki ga je Jezus razdelil med svoje učence; Njegov mir, ki ga svet ne more dati. M – milost, I – iskrenost, R – razumevanje. Mir je eden od 12ih sadov Svetega Duha. Obrodimo ta sad; v naši skupnosti, med prijatelji, sosedi, v družini in … ja, tudi v nas samih. Sveta maša se konča z besedami: Pojdite v miru! In mi odgovorimo: Bogu hvala! Tako, pa pojdimo v današnji dan s Kristusovim mirom!

Ponedeljek, 29.04.2013

Ob polnoči je nastalo vpitje: Ženin gre, pojdite mu naproti! Današnji evangeljski odlomek, govori o pametnih in nespametnih devicah. Deset jih je bilo po številu, a le petim je uspelo pričakati ženina. Imele so namreč olje. Tako pomembno sestavino za luč.
Ponovno se odpira vprašanje, kaj naj to olje pomeni nam, kristjanom in ljudem 21. stoletja. Gotovo lahko prilika spregovori tudi človeku elektrike in sodobne elektronike. Če nam zmanjka elektrike za nekaj minut je nevšečnosti manj, a pomislimo, kaj bi bilo, ko bi bili brez nje dan ali dva, ali teden.
Človeku pred sto in več leti je to, da nima elektrike, predstavljalo neko normalno življenje, a sodobni človek je ob izpadu elektrike bos in si ne zna pomagati. Vendar pa prilika spregovori še globlje. Koliko olja imamo v naši svetilki življenja? Ga imamo le toliko, da preživimo dan? Vlij mi olja v srce, da bom svetil, vlij mi olja v srce Gospod …. Apostol Janez pravi, da je Bog luč in nobene teme ni v njem. Luč je veselje, svoboda – tema pa je strah in nelagodje. Ob letu vere nam blaženi škof Slomšek pravi: Sveta vera bodi vam luč…Zato hodimo in pojdimo v Kristusovi luči!

Nedelja, 28.04.2013

Jezus naroča: Ljubite se med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj.  Kristusova ljubezen do nas, ubogih grešnikov, je neskončna. Presega naše dojemanje. Le kako bi mogli razumeti njegovo ljubezen, da se je za nas učlovečil inza nas na križu umrl. To ljubezen lahko zaznamo le, če se mu predamo, če postanemo njegovi. Ob njem se lahko ogreje in vname naše srce. Vname od silne Božje ljubezni, ki jo z vero posredujemo bližnjim, kakor tudi onim, ki so pogosto oddaljeni od nas.
Žal nas hitro na tej poti ljubezni ustavijo nepomembne stvari: denar, položaj, ugled in ostale nečimrnosti. V družbi, ki se peha za dobičkom, nam svete stvari postajajo nepomembne. Vero potiskamo v kot omare našega življenja, kakor nepotreben okras. Pozabljamo na nedelje in praznike. Pozabljamo na sočloveka. Pogosto kažemo s prstom na ljudi, ki so drugačni.
Jezus pravi: Ljubite se med seboj! Imejte se radi, podpirajte se in si ne mečite polen pod noge. Ljubite se! Ljubezen je naša Bogopodobnost. To ljubezen nam je vtisnil v srce, ko nas je poklical v življenje, ko nas je sprejel pri krstu, ko nam je pri birmi podelil svojega Duha, ki je vez ljubezni.
On vse dela novo; novo nebo, novo zemljo, novi Jeruzalem… novo zapoved