s. Regina Tolmaier
14.10. - 19.10.2012
Petek, 19.10.2012
V lepo dobro jutro vas spomnim na Jezusovo besedo: ...«bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni« (Mt. 25, 36)
V najrazličnejših okoliščinah življenja se Jezus istoveti – identificira z nami in zelo jasno pove: »Resnično povem vam: karkoli ste storili enemu teh mojih najmanjših, ste meni storili«
Zadnja leta živim v domu za ostarele in v vsakdanjem življenju doživljam z bolnicami veselje in žalost, osamelost, stisko in strah. V vsej pozabljivosti in zgubi spomina doživljamo z njimi hvaležno jesen življenja, ko vedro čakajo na dokončni mirni prehod v novo, večno življenje; vera je večini močna opora.
Vidimo pa tudi tiho trpljenje, ko boleče podoživljajo bridko preteklost, ki jim jo je naložilo življenje, razočaranje, ki so ga doživljale, saj v marsičem niso mogle spremeniti križa, ki jim je bil naložen in na stara leta ostajajo same, same...
Naše sodelavke prinašajo veliko lajšanja, vedrine in tudi dobrohotne ljubezni. Vsi smo deležni tudi globoke hvaležnosti.
Vsak obisk je za žene sončni žarek, ki posije v njihovo življenje. Zelo lepo je, če se spomnimo bolnih ostarelih v našem okolju ali v domovih in jim podarimo malo časa, dobro besedo, naredimo majhno uslugo. Zelo so hvaležni, včasih je tudi drugače, a tudi ti rabijo pozornost.
Ob vsem se spomnimo Jezusovih besed: »Kar ste storili njim, ste meni storili« (Mt. 25,40)
Četrtek, 18.10.2012
Odgovorni smo za sočloveka, Jezus pravi: »tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli« (Mt. 25, 35,36)
Neki ruski pisatelj opisuje, kako je preprost čevljar rad prebiral sveto pismo. Neko noč je sanjal, da ga bo drugi dan obiskal sam Jezus. Zelo se je razveselil, uredil svojo delavnico in čakal ... kakšen le bo Jezus, ki ga bo obiskal.
Prihajali so ljudje, prinašali popravljat čevlje, a Jezusa ni bilo. Med zadnjimi je prišel reven mož, ki ni imel samo strgane čevlje, tudi obleka je bila nadvse revna, pa še lačen je bil. Čevljar si je mislil: zgleda, da Jezusa ne bo, bo pa postregel temu človeku, mu dal svojo obleko, pa še prenočil bo lahko pri njem.
Oba sta zaspala in čevljar je zopet sanjal, da je prišel Jezus in se mu zahvalil, da mu je tako lepo postregel. Čevljar se kar ni mogel načuditi, kdaj naj bi bil Jezus pri njem. Pa mu je Jezus odgovoril: Počivam pri Tebi. Še z večjim veseljem je delal v prepričanju, da kar dobrega stori, stori to Jezusu. Tudi nam bo tako rekel Jezus, ko bomo dajali obračun o svojem življenju: Kar smo storili dobrega v življenju, smo Njemu storili.
Sreda, 17.10.2012
Sveto pismo – Jezusova beseda je vodilo našega življenja. Ljub vsej človeški slabosti lahko zaslutim, kako močno so nagovorile Jezusove besede apostole in neštete ljudi, ki jih imenujemo svetnike; ti so se trudili, da bi živeli to kar je Jezus živel in učil.
Evangelist Matej v 25. Poglavju zelo jasno pove, da bomo »ob koncu časov« dali obračun o svojem življenju. Jezus pravi: »karkoli ste storili enemu od mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt. 25, 40), da reče celo, da to, kar storimo sočloveku – bratu, sestri - , to storimo Jezusu samemu. Takole pravi: »lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mit dali piti«...
Res je lahko damo ustanovi Caritas ali drugi dobrodelni ustanovi, da v našem imenu pomaga večjemu krogu ljudi ali pa odrinemo ogovornost za druge na druge, ki so pač dolžni, da pomagajo... Pa vendar bo svet postajal lepši, boljši le, če bomo kar mi osebno iskali v svojem ožjem krogu možnosti, da »nasitimo, odžejamo« telesno, duhovno in deševno lakoto, žejo in hrepenenja; tako bo dan lepši za nas same in druge.
Torek, 16.10.2012
Ko se zjutraj v duhu povežem v molitvi z vsemi, ki se to jutro prebujajo v nova: eni veselo, drugi včasih zaskrbljeno, tretji morda težko, ker jih pač kaj teži, boli, vem , da sem v eni teh skupin tudi sama. Nato se povežem v duhu z ljudmi, ki jih bom čez dan srečala in jim želim vse dobro, naj bodo blagoslovljeni. Spominjam se odhajanja od doma, ko sem začutila križec na čelu, ko nam je mama s tem blagoslovom želela, da hodili po dobri poti in se srečni in zdravi vrnila domov. Še na bolniški postelji, ko smo bili ob mami in očetu in smo odhajali vsak na svoje je zatrjevala, da nas vse vsako jutro in vsak večer pokriža. Kako lepa povezanost, ki nas spremlja gotovo še preko smrti in groba. Lepo je, če ohranjamo take lepe navade in večkrat pokrižamo sebe in vse, ki so nam blizu, tudi tiste, ki jih bomo srečali, da bo dan blagoslovljen, saj nas znamenje križa povezuje.
Ponedeljek, 15.10.2012
Papež Benedikt XVI je razglasil leto, ki je pred nami, od meseca oktobra naprej za leto vere.
Vedno spet se soočamo s situacijami v življenju, kjer naš pamet ne vidi rešitve. Veliko stvari – tudi v naših medloveških odnosih – je pač treba verjeti, zaupati, optimistično gledati, četudi marsikdaj ne najdemo dokončne rešitve, dokončnega odgovora.
Tudi v našem krščanskem življenju smo potrebni taih trenutkov, ko se zamislimo in se vprašamo: Kaj mi pomeni moja osebna vera? Poznam svojo vero tako, da lahko odgovorim sebi in drugim?
Večkrat le površno živimo in se šele v težkih trenutkih življenja spomnimo, da nismo sami, da je nad nami NEKDO, ki nas spremlja, pozna nas in naše življenje, nas varuje in nam dobro hoče.
Z nami je Bog. Prisluhnimo v svojo notranjost in zaslutili bomo, da nas v vsakem trenutku življenja NEKDO spremlja, varuje: Morda na to večkrat pozabimo – pa si le recimo:
Dobri Bog, varuj me, bodi z menoj, bodi z nami ta dan! Lep dan želim vsem.
Nedelja, 14.10.2012
Lepo nedeljsko jutro želim! V nedeljo zjutraj nas vabi zvon, da se pridružimo skupnosti vernih, da prisluhnemo Božji besedi ali pa Sveto pismo sami preberemo.
Evangelist Marko nam govori o bogatem mladeniču, ki išče globlji smisel življenja in sprašuje Jezusa, kaj naj stori. Jezus mu svetuje, naj se drži zapovedi – in mladenič meni, da to itak dela, da skuša biti dober; a kaj bi še mogel storiti? Jezus ga pogleda in meni, naj deli, to kar ima in bolj zavestno živi vero ... gre z Jezusom. Ta beseda pa ga je potrla in je žalosten odšel, imel je namreč veliko premoženje, pravi Sveto pismo.
Ob tem se sprašujem, je res bogat samo tisti, ki veliko poseduje, ki veliko zasluži? Vsi vemo, da bogastvo ni samo denar in materialne dobrine.
Bogastvo lahko nosi vsak človek v sebi: bogastvo je tudi veselje, ki ga lahko delimo s tistimi, ki se ne znajo veseliti – pa smo ob tem sami veseli.
Bogastvo je čas, lahko ga delimo s tistimi, ki so osamljeni.
Bogastvo je modrost, zdrava pamet, nadarjenost za jezike, nadarjenost za glasbo, gostoljubnost, prijaznost ... lahko delimo te reči s tistimi, ki jim to ni dano.
Bogastvo je, če znaš moliti – lahko molim(o) za tiste, ki ne molijo, ki ne morejo moliti. Še bi mogla naštevati, kje vse smo lahko notranje bogati in to ne zadržujemo v sebi, ampak smo odprti za druge.
Želim vam vsem in sebi tako nedeljo, da bomo lahko razveselili vsaj kakšnega človeka s tem, kar smo in kar imamo.