Petek, 24.5.2013 -  Marija Pomočnica Kristjanov

Nad vrati mogočne rakovniške cerkve je zapisano:
O Marija, pomočnica bila si in boš nam ti!
Tudi salezijanski duhovni oče Janez Bosko je večkrat ponavljal ta stavek in opogumljal ljudi, kadar jim je bilo težko.
Že od vsega začetka se ljudje in vsa Cerkev zatekamo k Mariji Pomočnici; prosimo jo za pomoč, posebno takrat, kadar smo v stiski.
Marija, ki je veliko ljubila, pa tudi veliko trpela, v svoji notranjosti ostaja odprta za stiske ljudi, ker v njej vidijo mater in ženo, ki razume človeka.
Ker so vrata njenega srca vedno odprta za vsakega človeka, se k njej radi zatekamo in poromamo v kakšno Marijino svetišče.
V molitvi rožnega venca, litanijah in v pesmih se ji priporočamo in prosimo, da bi nam pri Bogu izprosila potrebnih milosti.
Pred Marijo pa položimo tudi naše zahvale, posebno takrat ko sememo biti priče Njenega uslišanja.
Marija, k Tebi se obračamo in te kličemo z otroškim scem na pomoč: bodi še naprej pri Bogu naša priprošnjica in nas sprejmi pod svoj plašč.

Četrtek, 23.5.2013 - Marijina vera in zaupanje

Marija in Jezus sta bila povabljena na gostijo v Kano Galilejsko.
Na tej svatbi Marija prva opazi zadrego, da je zmanjkalo vina.
Takoj je na to opozorila Jezusa.
Strežnikom pa je naročila:«Karkoli vam reče, storite!«
Tukaj se pokaže Marijina vera in brezmejno zaupanje, ki je z njo od vsega začetka njene izvolitve tiho raslo in se množilo.
Zaupala in verovala je v Jezusa.
Jezus pa je na njeno besedo storil prvi čudež, ko je spremenil vodo v dobro vino.
Vedela je, da se bo Jezus zavzel za vsakega človeka, ki je vstiski.
Tudi naše zaupanje in vera lahko rasteta ob Mariji, če se odpremu božji milosti, tako kot Marija.
V trenutkih,
ko postane naša vera in zaupanje šibko in negotovo;
ko pridejo trenutki obupavanja in dvoma;
ko ne čutimo Jezusove bližine; takrat se ozrimo na Marijo.
Prosimo jo, da nas takrat s svojim polnim življenjem vere in upanja ponovno opogumi in spodbudi!
Prosimo jo, da bi pod njenim varstvom hodili  v vsakem trenutku in v vseh okoliščinah v katerih se nahajamo, in naj nas vodi k Jezusu.

Sreda, 22.5.2013 - Marijino materinstvo

Vsaka mati želi in daje svojemu otroku najboljše in najlepše, kar premore. Tako je bilo tudi pri Mariji; dala je vse, čeprav ni imela veliko. Jezusu je dala vse, kar je premogla: ljubezen, materinsko skrb in dom, čeprav je bila zaradi Jezusa, ki je bil božji Sin, preganjena in je morala potovati.
Ker je Jezus pravi  Bog in pravi Človek smemo tudi Marijo imenovati in častiti kot Božjo Mater  in našo Mater.
Da je Marija naša Mati je Jezus razodel v trpljenju.
To se je pokazalo pod križem, ko je Jezus poskrbel za svojo Mater in ji rekel:
»Mati glej Tvoj sin« in Janezu, »glej Tvoja Mati.«
Marija, ki postane mati Janeza postane tudi mati Apostolov in nas vseh.
Ona je sedaj tista, ki materinsko poskrbi za vse, kar je potrebno.
Mati, na katero se sedaj vsi obračamo, ne stoji v ospredju, ampak kaže pot k Jezusu na tihi, ljubeč in materinski način.
Tudi mi smo lahko vsak na svoj način matere, ki lahko usmerjamo in kažemo ljudem pot k Jezusu z našimi molitvami, dejanji in življenjem v Marijinem duhu.

Torek, 21.5.2013 -  Marijino veselje

Vsaka mati se veseli novega življenja.
Tako se je tudi Marija razveselila Angelovega pozdrava in oznanila, da bo spočela in rodila Sina, ki se bo imenoval Najvišji, Sveti. Razveselila se je tudi novice, ko je prav od Angela izvedela, da tudi njena sorodnica Elizabeta pričakuje otroka.
Obdana z veseljem in radostjo je hitela k svoji sorodnici, da bi z njo delila to veselje.
Marijino veselje pa se razliva tudi na nas, posebej v mesecu maju, ko na poseben način s šmarnicami častimo Marijo in ji prinašamo na njen oltar cvetlice.
Z Marijo se veselimo in radujemo, ji prinašamo naše molitve, veselje, zahvale pa tudi naše skrbi in prošnje ter se ji priporočamo, da bi za nas pri Jezusu izprosila tisto pristno, resnično otroško veselje, ki nam ga svet ne more dati.
Bodimo odprti za lepoto, lepa in vesela doživetja! Bodimo odprti za radosti, ki jih smemo biti deležni  v našem vsakdanjem življenju in jih podelimo s tistimi, skaterimi se srečamo,s katerimi živimo, kateri so nam blizu, kakor je to storila Marija.

Ponedeljek, 20.5.2013 -  Marija Mati Cerkve

Danes je binkoštni ponedeljek. Istočasno pa obhajamo tudi praznik Marije, Matere Cerkve. Cerkev nas vabi, da gledamo Marijo.
Marija, ki je v moči svetega Duha sprejela božji načrt, je izrekla svoj: »Zgodi se« Bogu, čeprav ni vedela, česa vsega bo deležna, lepega in tudi bolečega.
Smela je spremljati Jezusa od spočetja do Njegovega Vnebohoda. V ozadju je smela biti deležna Jezusovega delovanja, biti z  ljudmi, ki so se zbirali okrog Jezusa; posebno je bila v družbi Apostolov.
Skupaj v molitvi so čakali na prihod Sv. Duha, katerega jim je Jezus obljubil.
V Apostolskih delih je zapisano: » Ko je prišel binkoštni praznik so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom.«
Po tem dogodku so Apostoli  postali novi ljudje, napolnjeni s Sv. Duhom  in oznanjali Kristusa – veselo oznanilo. Marija, pa se je umaknila v tiho in skrito ozadje molitve in molka znotraj Cerkve. Tako kot prej Jezusa, odslej v molitveni drži vodi, spremlja in usmerja poslanstvo Cerkve in duhovnikov. Z svojim zgledom tišine in molitve nas spodbuja, da bi bili tudi mi Cerkev molitve, odprti Sv. Duhu za izvrševanje Božjega načrta, ki ga ima Jezus z nami v našem vsakdanjem življenju.

Nedelja, 19.5.2013 -  Binkošti

V binkoštni devetdnevnici, ko smo se pripravljali na današnji binkoštni praznik – na prihod Svetega Duha, smo se Svetemu Duhu priporočali in ga prosili za dar modrosti, umnosti, svéta, moči, vednosti, pobožnosti in strahu božjega. Ob tem se zavedamo, kaj vse je Sveti Duh že storil za nas.
Sveti Duh je bil nad Jezusom, ko ga je Janez krstil v Jordanu; razodel se je Apostolom v obliki ognjenih plamenov, da v njegovi moči oznanjajo, ki je vstal od mrtvih. Tu je začela svoje poslanstvo prva Cerkev, ki je priča Jezusovega delovanja, razodetja,  vstajenja in izlitja darov Svetega Duha.
Tudi mi smo deležni teh darov v zakramentu svetega krsta, ko smo postali božji otroci. S krstom nam je v imenu Jezusa Kristusa podarila Cerkev svetega Duha, ki nas povezuje z Bogom Očetom. S tem je nam podaril darove, ki so v korist vsakemu posameznemu človeku v vsej različnosti.
To povezanost v Svetem Duhu pa še bolj poglobimo v prejemu zakramenta Svete birme. Pri birmi se zavestno in svobodno odločimo za Boga in Njegovo delovanje v  nas. To za nas ne postane le dar, pač pa tudi naloga za zavzeto in odgovorno uporabo darov; za uresničevanje polnosti življenja v Cerkvi in med seboj.