Petek, 1.3.2013

Večina ljudi je poklicanih v družinsko življenje – moža – žene z otroki – ali tudi taki, ki ostajajo sami, morajo na nekakšen način biti nekje v družini v skupnosti. Ko pride prva ljubezen – zvezda – pojdi za njo, morda se ti skrije, sprašuj, poizveduj, zakaj se je skrila, morda si kje drugje iskal svoj cilj, ne tam, kamor te je hotela zvezda pripeljati. Dragi poslušalci, očetje in matere, fantje, dekleta, otroci! Vi vsi, mi vsi, vsi smo se rodili v družini, vsi upodabljamo na čudežen način, včasih na prav zmaličen način, a vendar, kdor ve, kaj išče, ta se na poti ne bo ustavljal, kdor ve, kaj išče v družini – srečo medsebojne ljubezni, ta ne bo zamenjaval te sreče s sebičnostjo samoljubja.
Bog je ljubezen: in On je v vsem: ta edina resnica res varovana more naše življenje preobraziti.

Četrtek, 28.2.2013

V družinah naj vladajo čast, spoštovanje in ljubezen. Vse to je treba varovati in braniti, ne samo z besedami, ampak z zakonskim življenjem.
Mož in žena in otroci, vsi, vsak zase in vsi skupaj. Če je vera v družini postala enostranska, stvar samo enega, če si v veri niso edini, je kmalu razdor v družini, nujno, ker Bog ne stoji več med njimi, da bi jih družil, jih spravljal, odpuščal, ampak stoji razdirajoč med njimi.
Razumevajmo z molitvijo današnjega dne, da je družina milost, ki nam je dana, da bi občutili nekaj božjega miru, ki je harmonija, ubrano zvonenje.

Sreda, 27.2.2013

Največkrat je vir medsebojne umazanije v družini tisto, ker so si vzeli čast že pred zakonom, ker ni ostalo nič več od tistega nedolžnega pogleda od zaljubljenosti. Ker so se vzeli kot rutino.
Po mojem mnenju, če si sam v pravici, se ne boš maščeval, ampak boš poskušal rešiti, če si pa v krivici, pa priznaj svojo krivdo in poskusi po možnosti graditi znova na odpuščanju in spravi:
„Ker nobena slaba beseda, naj ne pride iz vaših ust, marveč pripravna za spodbudo, da prinese korist in odpuščanje drug drugemu.“

Torek, 26.2.2013

Družina, ki druži skupino ljudi v srečno enoto. Dejstvo pa kaže, vsakdanjih dokazov je dovolj, da vendarle toliko in toliko družin ni srečnih, da ljudje v njih niso dosegli tega, kar so pričakovali, da so razočarani. Pozabili so na Boga, se niso vzeli drug drugega iz božjih rok, niso smatrali drug drugega kot božji dar in se niso vdali drug drugemu zaradi Boga. Mož je ženi najbližji, pa velikokrat govori o njej nečastno in izpoveduje nevšečnosti iz zakona, tako ji jemlje čast pred drugimi, ker jo tako rekoč ogovarja, da ne zna tega ali onega in da ga nikjer ne zadovolji. In kolikokrat se žena maščuje na isti način, in svojega moža blati pred sosedami in si v tem išče tolažbe in utehe. Ali je to potrebno? Ne.

Ponedeljek, 25.2.2013

Včasih se kaj izgredi v družini, pa boste rekli, tako je življenje. A to nam ne vzame dolžnosti skrbeti za čast družine. Znamo biti zelo občutljivi, če gre za našo čast in kako vzkipimo, če se kdo dotakne naše časti. Do tega pride takrat, če imamo vest obremenjeno, ker vemo, če pride kakšna umazanija na dan, da nam bo ta čast odšla. Ko ni več časti in spoštovanja med seboj in družino, se začne tako imenovano krhanje. Večkrat beremo, da se je kje čisto nova stavba podrla, brez pravega vzroka, pa so iskali in so dognali: temelji, fundamenti niso držali, so se vdali. Saj je družina vendar tisto, po čemer človek hrepeni.

Nedelja, 24.2.2013

Družina je zgrajena na božjem fundamentu, na skupni veri, povezana z zvestobo med seboj dani besedi. Tako Bog hoče, da bi bila družina – posoda novemu življenju. To besedo »življenje« lahko ponavljamo, kolikokrat hočemo, dojeli je ne bomo, ker je zmeraj napolnjena z novo aktivnostjo in z novim veseljem. Vem, da so z otroki križi in težave, da so bolezni in pomanjkanje doma. Pa vendar ne sme priti nobena žal beseda iz naših ust proti življenju. Družina je čast, ki jo ta svet, vse premalo časti. V družinah samih je premalo časti in spoštovanja, drug do drugega. Ker je mož dolžan ženi čas in spoštovanje, isto velja za ženo, starši naj častijo in spoštujejo svoje otroke, otroci pa naj bi spoštovali starše, ker so otroci božji dar.