Petek, 23.3.2012

V Sv. pismu, v 'Esterini knjigi' beremo, da kralj Asuer neke noči ni mogel spati. Enemu svojih dvorjanov je ukazal, naj mu na glas bere letopise, v katerih so bila zapisana vsa njegova dela in najvažnejši dogodki njegovega življenja. Bralec je prišel do zarote, ki so jo nekoč naredili proti kralju. Kralj je postal pozo-ren. Zaroto sta skovala dva dvorjana iz kraljeve palače. Kralj bi v tej zaroti gotovo izgubil življenje, če mu Jud Mardohej zarote ne bi bil odkril. »Počakaj!« reče kralj in udari s pestjo po drago-ceni blazini. - »Kdo me je torej rešil?«
»Mardohej, vaše veličanstvo,« odgovori bralec.
»In kakšno nagrado je dobil zato?«
»Do sedaj še nobene, veličastvo.«
Kakor hitro bo vzšlo zjutraj sonce, naj oblečejo Mardoheja v kraljevska oblačila in ga posadijo na najlepšega kraljevskega konja. Nato naj ga peljejo po vsem mestu in vzklikajo:»Tako je počaščen tisti, katerega hoče kralj počastiti.«
Ta ukaz je bil tudi takoj izvršen. Mardohej je tako ostal blizu kraljeve palače in po Esteri, svoji nečakinji, ki je bila králjeva žena, rešil judovsko ljudstvo pogube, kakor je prej rešil kralja.
Sveti Jožef je rešil življenje nebeškemu Kralju, detetu Jezusu, ko je Herod moril otroke po Betlehemu. Mislite, da bo nebeški kralj manj velikodušen do svojega rešitelja, kakor je bil kralj Asuer do Mardoheja?
Kako bi Jezus mogel odreči kako prošnjo, za katero prosi nje-gov krušni oče in varuh na zemlji!? Na zemlji je bil Sv. Jožef naš vzornik, v nebesih pa je naš priprošnjik. Zaupno se zatekaj-mo ki njemu in ga prosimo, kakor ga prosi sv. Cerkev pri sv. maši na njegov praznik: »Naj nam pomaga, prosimo, Gospod, zasluženje ženina tvoje presvete Matere, da nam bo po njego-vi priprošnji podeljeno, česar naša slabost ne more doseči.«

Četrtek, 22.3.2012

»Bodi zvest do smrti in dal ti bom venec življenja,« tako govori Bog vsakemu izmed nas (Raz 2,10). Kdor bo do konca vztrajal v dobrem in ostal zvest, bo zveličan.Trdno verújmo vse, kar nam je Bog razodel, upajmo na to, kar nam je obljubil, zvestobo v ljubezni pa pokažimo s krepostnim življenjem.V vsem tem nam je najlepši vzgled sv. Jožef, katerega posku-šam v teh dneh z vami  vred malo bolje spoznati.
In kadar se dvignejo v naši duši dvomi, ki nam hočejo omajati vero v Boga;  kadar pridejo bridkosti in nadloge, ki hočejo kot temni oblaki zastreti pogled v nebo in vzeti zaupanje v božjo pomoč in varstvo, in kadar se dvignejo sovražniki: hudobni duh pokvarjeni svet in strasti, ki nam ponujajo greh v toliki vabljivosti, da je nevarnost, da bi se odvrnili od Boga, kaj naj storimo? V 1.Mojzesovi knjigi v 41.pogl. beremo, da je v Egiptu, zaradi hude suše nastala lakota. Kralj je svojemu ljudstvu, ki je prihajalo k njemu prosit živeža, rekel:»Pojdite k Jožefu!«
»Pojdite k Jožefu!«nám danes naroča Cerkev.Sveti Jožef namreč tudi edinstveno pomaga. O tem nam prepričljivo piše sv. Terezija Avilska. Takole pravi: Ne spomnim se, da bi bila sv. Jožefa kdaj prosila zaman. Zdi se, kakor da je Bog podelil drugim svetnikom moč pomagati nam le v tej ali oni stvari; svetemu Jožefu pa je dal moč pomagati nam v vseh stiskah ali potrebah. Kakor je bil Jezus svojemu redniku pokoren na zemlji, tako mu menda tudi v nebesih ne more odreči nobene prošnje s katero posreduje za nas.
Tako izpoveduje svoje prepričanje sv.Terezija in še pristavlja: Ne poznam resničnega častilca sv. Jožefa, da ne bi močno napredoval v krepostih življenja.

Sreda, 21.3.2012

Ev. Janez je v svojem evangeliju zapisal:»Kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počástil moj Oče.«(12. Pogl.) Te besede je povedal Jezus kot program za vsakega, ki mu želi resnično služiti, biti zares njegov učenec.In če je kdo v zgodovini odrešenja v polnosti izpolnil ta pro-gram, ga je to prav gotovo sv. Jožef.Sv. Jožef je zvesto služil Jezusu.Vse je delil z njim: revščino in ponižnost, trp-ljenje in preganjanje, delo in molitev.

Kmalu poJezusovem rojstvu je z njim moral bežati v Egipt, v tuje kraje, med tuje in nepoznane ljudi,ker jebil kraljHerod stregel Jezusu po življenju.Po vrnitvi v domovino, sta skupaj delala v Nazaretu in si v potu svojega obraza služila vsakdanji kruh. Skupaj sta vsak dan molila in skupaj hodila na praznike v Jeruzalemski tempelj.
Jožef je bil zvest v veri. Ko mu je Božji angel razodel čudo-vito učlovečenje Božjega Sina, je veroval. Tega Odrešenika je videval v največji revščini in pomanjkanju v betlehemskem hlevu, v njegovi bedi na begu v Egipt, pa jekljub vsemu trdno veroval v Božjo previdnost.
Bil je zvest v upanju. Četudi ga je zadelo nešteto bridkosti in nadlog, je ponavljal psalmistove Besede: Vate, Gospod, sem zaupal, ne bom osramočen vekomaj!
Prav tako je bilzvest v ljubezni. Če kdo,je mogel Jožef  reči z apostolom: »Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove? Nad-loga ali stiska ali preganjanje ali lakota, nagota ali nevarnost ali meč? Prepričan sem, da nas ne smrt ne življe-nje ne kaka druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni, ki je v Kristusu Jezusu.« je zapisal v pismu Rimljanom ap. Pavel. (8, 35-39).V želji za vaš lep dan - vam, dragi poslušalci in poslu-šalke, želim:Naj vam uspeostati Kristusu vedno zvesti…!

Torek, 20.3.2012

Ko je sv. Jožef po angelovem sporočilu spoznal resnico o Mariji in njenem stanju, jo je vzel k sebi; zaključuje evangelist. Božje razodetje mu je pomagalo, da je spremenil način gledanja na Marijo. Po domače bi rekli: odslej je nanjo gledal skozi Božja očala.
Dobro in prav bi bilo, da bi se vsak izmed nas trudil, da na soljudi ob sebi, gleda tudi skozi Božja očala. Do sedaj je Jožef gledal na Marijo samo skozi svoja očala. Njegove oči so videle samo njeno drugačnost od tega, kar si je bil zanjo zamislil.
Po angelovem sporočilu pa jo je gledaltudi skozi Božja očala. Zanj sedaj Marijina drugačnost ni bila več znamenje njene nezvestobe do njega, pač pa je postala del uresničevanja Božjega načrta za odrešenje ljudi,-  tudi zanj!
Jožef se je odločil, služiti Božjim interesom. Dokler sočloveka, brata, sestro, gledamo samo skozi svoja očala, z našega 'zornega kota' nas to vodi k razočaranju.
Zdi se mi potrebno, da razmislimo, kako na brata, sestro in njegovo -njeno življenje gleda Bog! Kaj pa, če je brat, sestra z vso svojo posebnostjo, drugačnostjo in morda tudi nespremenljivostjo, uresničitev Božjega načrta? Kaj pa, če Bog hoče, da je takšen/na?
Sestre, bratje! Vabim vas, da vsak izmed nas čim prej vstopi v zorni kot Božjega gledanja na sočloveka...
Na poseben način smo k temu povabljeni v tem postnem času! Prepričan sem, da bomo tako lažje poživili naše krš-čanstvo, naše svojstveno bratstvo s soljudmi in Bogom.
Naj nam pri tem prizadevanju s svojo priprošnjo pomaga sveti Jožef…!

Ponedeljek, 19.3.2012

Dobro jutro, dobri ljudje! To je pozdrav, ki ga je pogostokratuporabljal naš ustanovitelj sv. FrančišekAsiški.
Danes obhajamo praznik sv. Jožefa - zavetnika Cerkve in tudi koroške dežele in s tem seveda vsakega izmed nas.
Sv.Jožefu je bila po Božjem načrtu zaupana naloga, dabo krušni oče Jezusu iz Nazareta. Jožef si je življenje z zaročénko Marijo  zamislil povsem po človeški normi.Njegovi načrti so bili polni upov na medsebojno sožitje, v sodelovanju v vsem dobrem –upal je, da bo srečen.
Podobno si jevsak od nas ob vstopu v zrelo dobo življenja zamislil po svoje in položil upanje za srečno bodočnost.Toda kaj rado se zgodi,da doživimo  razočaranje. Podobno se je zgodilo tudi sv. Jožefu.Spoznal je namreč, da je njegova zaro-čenka noseča, pričakuje otroka, ki ni njegov.
Si lahko zamislimo kako veliko je bilo razočaranje tega mladega moža ob tem spoznanju...! Jožef je sklenil Mariji dati ločitveni list in jo odsloviti. Povsem razumljivo in pravično.
Kolikokrat tudi mi drug drugemu napišemo ločitveni list! Kadar človek, v katerega smo zaupali, ne izpolni naših pričako-vanj; kadar je drugačen, kot smo si ga predstavljali; kadar ni popolnoma skladen z našimi načrti, itd.In ti ločitveni listi ima-jo različne oblike, ki velikokrat hudo ranijo, zabolijo in pustijo v duši globoke in boleče rane.…
Evangelist Matej poroča, da se je Jožefu prikazal Gospodov angel in mu razodel resnico o Mariji. Ko je Jožef sprejel to angelovo sporočilo, je Marijo vzel k sebi.
Kaj se je spremenilo? - Na zunaj prav nič.
Spremenil se je le Jožefov način gledanja na Marijo. Po domače bi rekli: odslej je nanjo gledal z Božjega zornega kota; skozi Božja očala.
Poskušajmo mu biti podobni v odnosu do naših bližnjih. Želim vam obilo uspeha v trudu za dosego lastne in vaših bliž-njih sreče!

Nedelja, 18.3.2012

Danes obhajamo sred-postno nedeljo, ki se imenuje;»Laetare« kar v slovenščini pomeni: 'Veselite se'! Glavni razlog našega veselja je povzet v stavku: Bog nas ljubi!

Ev. Janez zatrjuje: Bog je svet tako vzljubil, da je zanj dal svojega edinorojenega Sina. Duša celotnega Sv. pisma je stavek, ki nam pove da: nas Bog ljubi! Božja ljubezen se razodeva v vrsti dejanj, ki jih imenujemo »zgodovina odre-šenja«.
Ko je bil Mojzes, pred 'gorečim grmom' vprašal Boga, ki se mu je bil razodel, kako mu je ime, je slišal odgovor »JAZ SEM, KI SEM«; torej oseba, ki je brez začetka in konca, je večno bivajoča. Torej, še preden je obstajal čas, preden se je začela zgodovina, jeBog(ki) je ljubezen(1 Jn 4, 8).
In ta Bog se je odločil za stvarjenje. Stvarjenje je dejanje, s katerim Bog prikliče stvari v bivanje in jim omogoča ob-stoj. Ustvarja pa zato, da razdaja svojo ljubezen, kajti Ljubezen teži za tem, da se razdaja se pokaže navzven in osrečuje. Prerok Jer. je v 31,  3. zapisal, da je ta ljubezen večna: »Zvečno ljubeznijo te ljubim«in nadaljuje, da Bog»trpi« zaradi nesreče, ki si jo je človek sam nase priklical.
Da bi nas Bog poučil in prepričal o svoji ljubezni nam je poslal Jezusa Kristusa, v katerem je Božja ljubezen utelešena, otipljivo razodetje Očetove ljubezni: Ev. Janez v svojem 1.4. pravi: »Božja ljubezen do nas se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina.« O njem v 15. poglavju svojega evangelija pravi, da »Nihče nima večje ljubezni kakor tisti, ki dá življenje za ljubljeno osebo.« In to je storil za nas Jezus.Vsi, ki smo pri sv. krstu postali njegovi bratje in sestre, naj bi mu v svoji ljubezni postajali vedno bolj podobni. Biti kristjan pomeni - biti maziljen za dar ljubezni!