Michael Joham
25.9.-30.9.2016
Petek, 30.9.2016
Ta teden smo dobivali navdihe pri svetnicah in svetnikih.
Današnji svetnik je sveti Hieronim.
Znan je predvsem kot prejavalec celega Svetega. Ta latinski prevod se imenuje »Vulgata«, »prevod za ljudstvo«. Rojen je bil leta 345 (tristo pet in stirideset) v premožni, verni družini v Stridonu, verjetno ob Severnem Jadranu. Devet let star je prišel v Rim študirat gramatiko, retoriko in filozofijo. Nekaj let je preživel v Trierju in Ogleju – Akvileji. Kmalu je prišel v Antiohijo. Zaradi bolezni je živel dve leti pri menihih v bližini Alepa v Siriji. Poleg domače latinščine se je naučil grščine in hebrejščine: v teh dveh jezikih so bile napisane vse knjige Biblije. Po bivanju v Rimu, kjer je bil tajnik papeža Damaza, se je preselil v Betlehem, kjer je Božja beseda postala meso, človek v Jezusu Kristusu. Tam je tudi umrl leta 420 (štiri-sto-dvajset).
Da bi približal Božjo besedo ljudem v njihovem jeziku, je prevedel Sveto pismo v latinščino. Želel je, da postane Božja beseda meso v vsakem človeškem bitju.
Danes je Sveto pismo prevedeno že v okoli 2000 jezikov. Najpomembnejši prevod pa je naš osebni. Ni nam treba vedno vsega razumeti. Delajmo vsaj tisto malo, kar smo razumeli. Sprejmimo tudi mi nekaj Hieronimovega poželenja po Bogu.
Četrtek, 29.9.2016
Dobre navade krepijo življenje. Kamor gledamo, tja tudi prispemo. Kar negujemo, postane del našega življenja.
Ta teden hočemo tudi mi najdevati navdihe pri svetnicah in svetnikih tega dne.
Danes pa obhajamo praznik nadangelov Mihaela, Gabrijela in Rafaela. Angelov ne moremo videti. Nam ljudem so poslanci Božjega sporočila. Prinašajo sporočila, s katerimi se lahko spuščamo v pogovor. Oppogumljajo nas za življenje, polno zaupanja, vere ter ljubezni, polno žveličanja in zdravja v Bogu.
Že imena sama izpovedujejo glavno sporočilo:
Mihael – Kdo je kakor Bog
Gabrijel – Bog je mogočen
Rafael – Bog ozdravlja
Mihael nam pomaga pri vseh naših bojih, dvomih pa tam, kjer se prevzemamo, kjer obstaja nevarnost, da globoko pademo.
Gabrijel nas krepi v naših človeških slabostih. Je angel oznanila, da se Bog zavzema v Jezusu Kristusu za človeka.
Rafael nam zagotavlja, da nismo sami na svoji življenjski poti. Če se obračamo na Boga, nam ozdravlja ranjeno srce, naše ranjene občutke in bridkost, ki nam slepi oči ter jemlje vid.
Naj nas spremljajo na naših poteh ti trije Božji poslanci.
Sreda, 28.9.2016
Dobre navade krepijo življenje. Kamor gledamo, tja tudi prispemo. Kar negujemo, postane del našega življenja.
Ta teden hočemo tudi mi najdevati navdihe pri svetnicah in svetnikih tega dne.
Današnja svetnica je opatinja Lioba.
Rojena v plemiški družini v Angliji je sledila z drugimi redovnimi sestrami klicu sorodnika svetega Bonifacija kot misjonarka v Frizijo v današnji Severni Nemčiji. Umrla je leta sedemsto-dva-in-osemdeset. Pokopana je v Fuldi ob strani svetega Bonifacija. Bila je postavna, lepa in dobrotljiva ženska, zelo priljubljena kot učeljica in vzgojiteljica. Poleg praktičnega dela je skrbela za duhovno izobraževanje. To ustreza pravilu svetega Benedikta: »Ora et labora et lege« – »Moli in delaj in beri«!
Česa se lahko mi naučimo od nje?
Globoki pomen duhovnega prijateljstva,
plodno soustvarjanje med moškimi in ženskami,
prizadevanje za stalno duhovno izobraževanje v povezavi s konkretnim delom ter molitvijo.
Podarimo si časa tudi mi za dobri prijateljski pogovor, podarimo si časa ne samo za vsakdanja opravila, temveč tudi za duhovno poglobitev.
Torek, 27.9.2016
Dobre navade krepijo življenje. Kamor gledamo, tja tudi prispemo. Kar negujemo, postane del našega življenja.
Ta teden hočemo tudi mi najdevati navdihe pri svetnicah in svetnikih tega dne.
Današnji svetnik je Vincenc Pavelski.
Društva svetega Vincenca, »Vinzenzvereine« po nemško, so nam znana po svoji dobro delnosti. Tudi ljudski misijonarji lazaristi in usmiljene sestre imajo svojega začetnika v duhovniku Vincencu Pavelskem, ki je deloval skozi prvo polovico sedemnajstega stoletja v Južni Franciji.
Kaj je značilno za njega? Stisko revščine je spoznal že v rojstnem domu. Da bi ušel uboštvu, je hotel postati duhovnik. Pri dvajsetih letih je prejel mašniško posvečenje. Srečanje s poznejšim kardinalom Bernullom je zbudilo v njem dušnopastirskega duha. Kot hišni duhovnik grofa de Gondia je spoznal zapuščenost in neizobraženost podeželskega prebivalstva. Odlikovalo ga je, da je sproti rastel in se krepil ob izzivih dušnopastirskega delovanja. Iskal je vedno konkretne, razumljive odgovore. Hotel je delati samo to, kar mu je hotela kazati Božja volja v konkretni situaciji. Ni napisal nobenih učenih knjig, ni naredil nobenih velikih čudežev. Bil je velik v preprostosti, skromnosti ter zvestobi.
Kje so moji izzivi? Kje hoče Bog, da rastem danes jaz?
Ponedeljek, 26.9.2016
Dobre navade krepijo življenje. Kamor gledamo, tja tudi prispemo. Kar negujemo, postane del našega življenja.
Ta teden hočemo tudi mi najdevati navdihe pri svetnicah in svetnikih tega dne.
Današnja svetnika sta Kozma in Damijan.
Po poklicu sta bila zdravnika. Živela in delovala sta v Ciliciji v današnji južnovzhodni Turčiji. Sta zavetnika zdravnikov in lekarnarjev. Umrla sta kot mučenca okoli leta 300 pod rimskim cesarjem Dioklecijanom. Ljudje so ju imenovali »anàgyroi«, kar pomeni »brezplačna«. Ubožne in tiste, ki so trpeli stisko, sta namreč zdravila za Božji lon.
Njuno bogastvo ni bil denar, ki sta ga bila zaslužila, temveč vse dobro, kar sta mogla narediti.
Delovala sta skupno, tako sta bila tudi laže kos izzivom ter naporom.
Opogumljata nas, da se ob stiski bližnjih ne zapiramo, marveč, da jih srečavamo kot ljudi.
Nam sta povabilo, da ne služimo ob stiski drugih, temveč, da skušamo to stisko militi in jo odpraviti.
Morda sta tudi nam povabilo, da v svojem delu ne vidimo le poklica, marveč poklicanost.
Nedelja, 25.9.2016
Dobre navade krepijo življenje. Neki svetniški mož ima navado, da se vsak dan skuša zgledovati po življenju dnevnega svetnika oziroma dnevne svetnice.
Kamor gledamo, tja tudi prispemo. Kar negujemo, postane del našega življenja.
Ta teden hočemo tudi mi najdevati navdihe pri svetnicah in svetnikih tistega dne.
Današnji svetnik je Nikolaus von der Flüe, ki je živel pred približno 500 leti v Švici. Njegovemu nasvetu so Švicarji hvaležni, da odtlej živijo v miru in slogi.
Kaj je pri njem pomembno? V povezanosti z Jezusom Kristusom je živel iz skrivnosti Gospodove ljubezni. Skušal je gledati tako kakor On na ljudi in na konkretne razmere. O tem pripoveduje njegova meditacijska slika, ki se je ohranila do danes. Da se je 20 let preživljal samo od svete evharistije, je to povezanost še bolj spravilo na svetlo.
Tako se je tudi zavzemal za odpuščanje, spravo in mir. Zagovarjal je spoštovanje in upoštevanje lastnih mej. Moramo zastaviti jasne meje svoji nezmernosti.
Vsak človek je soodgovoren za skupno življenje. S svojim živim zgledom je postal zgled Švicarski demokraciji. Vsak pove odkrito svoje mnenje, vsi pa skušajo najti soglasje. Tako je tudi mogoče živeti v miru in slogi.
Želim vam blagoslovljen Gospodov dan kot dan za mir.