Petek, 3.6.2016

Velika milost je, da smemo obhajati leto usmiljenja. P. Pavle Jakop je o usmiljenju tako lepo zapisal:

V tem letu hočem biti usmiljen,

vse ostalo bom pustil ob strani,

od vsega ostalega sem bil že poražen.

Z usmiljenjem stavim na Boga,

Nanj računam in z Njim si upam,

On je vino mojega veselja in zaupanja.

 

Rad bi bil usmiljen do sebe,

da bi postal to, kar v resnici sem,

da ne bom bežal pred seboj,

da se ne bom kar naprej lovil,

se nenehno ošteval in grajal,

ampak se pohvalil za drobne stvari

in postal služabnik srečanja.

 

Rad bi bil usmiljen do tebe,

da se me ne naveličaš,

da me večkrat povabiš k sebi,

da začutiš, kako lepo je biti skupaj,

da se v strahu priviješ k meni,

se sprostiš v polni ljubezni in si upaš biti to, kar si.

 

Rad bi bil usmiljen do Boga,

da bo lahko ostal moj domačin,

da mu ne bom vsiljeval svojega prav

in ga ne omejeval s svojim srcem,

da se mu bom puščal presenetiti,

da mu bom na razpolago za nove možnosti,

da bom vedno bolj postajal njegovo obličje.

 Drage poslušalke in dragi poslušalci, hvaležna sem, da sem bila lahko ta teden z vami preko radijskega sporeda. Želim vam vse dobro in obilo blagoslova na vaših poteh!

Četrtek, 2.6.2016

Tudi danes vam želim prebrati zgodbo:

Učitelj je nekega dne postavil svojim učencem vprašanje: »Česa se moramo v življenju najbolj varovati?«

»Hudobnega očesa,« je dejal prvi.

»Zahrbtnega prijatelja,« je odgovoril drugi.

»Slabega soseda,« je rekel tretji.

»Hudobnega srca,« je dodal četrti.

Učitelju je bil najbolj všeč zadnji odgovor, kajti v njem so bili zaobseženi vsi prejšnji.

Potem je še vprašal: »In za kaj naj si najbolj prizadevamo v življenju?«

»Za dobrohotno oko,« je dejal prvi.

»Za zvestega prijatelja,« je odgovoril drugi.

»Za dobrega soseda,« je rekel tretji.

»Za dobro srce,« je spet dodal četrti.

Učitelju je bil znova najbolj všeč zadnji odgovor, kajti v njem so bili zaobseženi vsi prejšnji.

Truditi se moramo za čistost srca. To zahteva stalen napor, nenehno prizadevanje. Srce, polno ljubezni, je čisto. To je dobro srce.

Sreda. 1.6.2016

Dnevi, tedni in meseci hitijo, danes je že prvi junijski dan. Tako hiti naše življenje. Vse prevečkrat v stresu odlagamo prijetna srečanja in delamo načrte za takrat, ko bo več časa, pozabimo pa srečno živeti tukaj in zdaj, ker nikoli ne vemo, kdaj bo zadnjič …

Če bi vedela, da je zadnjič, bi te gledala,
medtem ko spiš, tesno bi te zavila v odejo,
zahvalila bi se Gospodu za tvoje dragoceno življenje.
Če bi vedela, da je zadnjič, bi te pospremila do vrat,
ko odhajaš, objela bi te in te poklicala nazaj,
da bi to storila še enkrat.
Če bi vedela, da je zadnjič, bi poslušala tvoj glas,
ugasnila televizijo, odložila časopis in bi se ti popolnoma
posvetila. Spomnila bi se zvena tvojega glasu in luči
tvojih oči.
Če bi vedela, da je zadnjič, bi te poslušala peti,
zapela bi s tabo in te prosila, da zapoješ še enkrat.
Če bi vedela, da je zadnjič, ko sem s teboj, bi hotela,
da je vsak trenutek pomemben. Ne bi skrbela za posodo,
dvorišče in ne za račune.
Če bi vedela, da je zadnjič, ko sva skupaj, bi te hotela
osrečiti. Skuhala bi tvojo najljubšo jed, igrala bi s teboj
tvojo najljubšo igro. Povedala bi ti, kako si želim, da prideš v nebesa.

Če bi vedela, da je zadnjič, ko sva skupaj,
bi s teboj brala Sveto pismo in molila k Bogu. Zahvalila bi
se Gospodu, ker nama je podaril življenje in
ker je na tak poseben način skrbel za naju.

Če bi vedela, da je zadnjič…

Sploh ne vem, kdaj bo zadnjič. Pomagaj mi, Gospod, da
izkažem svojo ljubezen vsem ljudem, ki so del mojega
življenja. Tokrat bi lahko bilo zadnjič, da smo skupaj.

Torek, 31.5.2016

Blaženi Anton Martin Slomšek, ki ga zagotovo dobro poznate, je znan tudi po svojih poučnih zgodbah. Prisluhnimo eni izmed njih.

SONCE IN VETER

Pravijo, da sta se sonce in veter svoje dni skušala, kateri bi bil močnejši. Dogovorila sta se, da naj zmaga tisti, ki bi prisili popotnika na cesti, da si sleče svoj plašč.

Veter začne prvi hudo pihati. Vetrova se stepeta ter napravita dež in točo, da bi popotnika prisilila sleči plašč. Popotnik ves moker od mraza trepeče, trdno se zavija v plašč, kolikor more, in hiti po svoji poti.

Veter potihne, vreme se zvedri in zdaj pride sonce na vrsto. Prav lepo, prijazno začne sijati in svoje žarke upirati popotniku v hrbet. Toplota raste, sapa postaja čedalje toplejša in popotniku je čedalje bolj vroče. Plašč mu je pretopel, sleče ga in ga po tleh pogrne ter se uleže počivat v senco.

Sonce se vetru posmeji, ker ga je tako hudo premagalo, in reče: » Kar se z grdim in hudim ne stori, to se z dobroto lahko zgodi.«

Dragi poslušalci in poslušalke, naj vas spremlja Slomškova misel: »Kar se z grdim in hudim ne stori, to se z dobroto lahko zgodi.

Želim vam lep dan in veliko prijaznih ljudi na vaših poteh!

Ponedeljek, 30.6.2016

Prav verjetno je, da ste pesnitev Desiderata že slišali, a mislim, da ne bo nič narobe, če vedno znova slišimo te misli za srečno in mirno življenje, ki naj bi bile napisane že v 17. stoletju, a so še danes aktualne.

Spokojen hodi skozi trušč in naglico sveta in se spominjaj miru, ki ga najdeš le v tišini. Kolikor je mogoče, bodi v dobrih odnosih z vsemi ljudmi. Svojo resnico pripoveduj mirno in jasno in prisluhni drugim, tudi neumnim in nevednim, zakaj vsakdo ima svojo zgodbo.

Izogibaj se bučnih, napadalnih ljudi, ker so breme za dušo.

Ne primerjaj se z drugimi, da ne postaneš zagrenjen ali ohol, kajti vedno bodo večji ali manjši od tebe.

Veseli se svojih del, veseli se svojih načrtov.

Ohrani navdušenje za svoj poklic, naj je še tako skromen, saj je pravi zaklad v spremenljivih časih. Pri poslih bodi pazljiv, kajti svet je poln prevar, a nikakor ne spreglej, da je tudi zvrhan kreposti.

Mnogi hodijo za visokimi vzori in povsod je življenje polno junaških dejanj. Bodi, kar si. Bodi svoj. In nikoli ne igraj ljubezni.

Pa tudi ne preziraj je, čeprav si razočaran in ogorčen, zakaj ljubezen je večna, kakor je večna tudi trava.

Spokojno sprejmi izkušnje let, drugo za drugo skladno odlagaj stvari iz mladosti. Neguj duhovno moč, ki te bo obvarovala nenadne nesreče. In ne spravljaj v žalost samega sebe z izmišljotinami. Mnogi strahovi se rodijo iz utrujenosti in osamljenosti. Vzdržuj pravo disciplino, a vedno bodi do sebe tudi blag. Otrok vesolja si, nič manj, kot so to drevesa in zvezde. Pravico imaš biti tu. In, če to veš ali ne – vse v vesolju poteka natančno tako, kot je prav.

Bodi torej v miru z Bogom, vseeno, kako si ga predstavljaš.

In ne glede na to, kakšno je tvoje delo in kakšne težnje v bučnem vrvenju življenja, ohrani mir v duši.

Kljub vsej nesnagi in žalosti, kljub vsem izničenim sanjam, je svet čudovit.

Bodi pozoren. Bodi srečen.

Nedelja, 29.5.2016

Danes je zadnja nedelja v mesecu maju, nedelja, ko pri Gospe Sveti obhajamo slovenske šmarnice. Prav lepo povabljeni, da se srečamo, se pogovorimo in se poslušamo. Kako pomembno je, da se znamo poslušati in slišati. »Poslušam te« je eno izmed novih del usmiljenja in prav o tem bom danes razmišljala.

Poslušam te

Ne izmikam se ti, zavestno si vzamem čas,

potrpežljivo in pozorno te poslušam,

čutim s teboj, preprosto sem ob tebi.

Tvoji pogledi izžarevajo hvaležnost

in na trenutke imam občutek,

da sem srečala Boga.