Petek, 08.11.2013

Začnimo ta dan, drage poslušavke in dragi poslušavci z Bogom! Zaključek mojih premišljevanj naj bo lepo doživetje, ki sem ga imel na letošnji dan Gospodovega vnebovzetja. Imeli smo v tinjski fari prvo sveto obhajilo in bil sem oblečen tako, da me je vsak prepoznal kot duhovnika, torej s kolarjem in temno obleko, kar ni tako moja vsakdanjost. V vasi me je srečala babica z 8-letnim vnukom. Le-ta me je pozdravil z besedami: Hallo, Jezus! Prvo, kar je bilo, je bil nasmeh pri babici, pri otroku in pri meni!

Ampak ta pozdrav je bila zame prava pridiga iz ust nedolžnega otroka! Šlo mi je do srca in je še danes zakoreninjejo tam! Iz otroških ust slišiš besedo, da naj bi bil Jezus! Spominjamo se še na čase, ko smo duhovnike in tudi redovnice pozdravljali z: Hvaljen Jezus! Nismo hoteli s tem izraziti, da bi bil pozdravljeni ali pozdravljena JEZUS! Hvaliti smo hoteli svojega Odrešenika.

Ampak ta pozdrav iz otroških ust? Gotovo me je videl v cerkvi, kjer je bil s svojo babico in ta mu je govorila o mojem poklicu in tako dalje in ne vem še kaj?

Imate otroke in vnuke ali nečake... In vsi gledajo na vas, na vaše vedenje in besede glede vere in verskega življenja. Vi ste torej tisti vir, preko katerega dobijo le-ti globlji pogled v vero in tudi – ali bodo sami zmožni preko vas priti do srečanja z Bogom – zato tudi danes in za konec. Želja in voščilo: Zbogom.

 

Četrtek, 07.11.2013

Pozdravljam vas in se zopet veselim, da ste pri sprejemnikih! Vidim vas ne, kdo ste, čutim pa, da smo nekako v duhu povezani. Pač tako kot je z mnogimi ljudmi, na katere mislimo in oni vedo za to, ali obratno: oni mislijo na nas in mi smo nevedoči. - -  Pred dobrimi 24-imi leti sem spoznal nekoga, ki mi je od takrat prijatelj in jaz njegov. Samo njemu gre ta naziv! Vsaj vsako leto enkrat sem gost pri njegovi družini in se čutim že kot član, kar pravijo tudi otroci: Stric Marko (nemško pač). Nas povezuje veliko. Spominjam se prvega srečanja, vem še dan in uro – on tudi. Vem, da sem zelo odkrit ampak to spada k moji tematiki: Sreča je v srečanju.

Vprašanje: Koliko prijateljev pa imate vi, imaš ti? Mislim pravih prijateljev ali pravega prijatelja? Ali pa so to samo dobri znanci in kolegi? V politiki večkrat rabijo to besedo za sočlane. Ali so res prijatelji tudi v težkih časih?

Kot veroučitelj sem govoril otrokom o Jezusu kot dobrim prijateljem. Ja on je bil, je in bo še! Tako je njegovo notranje poslanstvo, tako nas ljubi und hoče ostati. Vzemimo to njegovo prijateljstvo resno. To je božje prijatelstvo, vse več vredno kot naše medčloveško. Tako vam tudi danes želim dober in lep dan in zbogom!

 

Sreda, 06.11.2013

Lep pozdrav vam vsem in celovškega studija! Prijetni ljudje so tukaj in lepo je, če se vidimo. Prav tako se mi godi, če sem v družbi pri znancih. In tako se je nekoč zgodilo (kje je vseeno!!), da je bil zraven tudi mlad človek, ki je izžareval potrtost. V privatnem pogovoru mi je dejal, da ima velike težave in noče o teh govoriti. Kljub temu sva se dogovorila za termin – in tam je bil odprt! Izjokal se je in se notranje izpraznil. Potem mi je pisal po elektronski pošti: Hvala, da si! Hvala, da sem te spoznal! Hvala za čas z mano! Hvala, da si poslušal! Svetoval mu nisen nič! To je prepoznal sam!

Tu in tam mi še piše, če hoče. Zgleda, da mu gre dobro ali pa vsaj bolje. Tako je bilo to njegovo srečanje z menoj zanj sreča. Kaj mi je tožil, ostane pri meni – se razume. Glavno je, da se je izpraznil.

Lepo je, srečati človeka, ki samo prisluhne! Ali imate tudi vi podobna izkustva? Mislim ne samo, da bi prisluhnili, ampak da bi se tudi tako pri kom izgovorili? Bog je zmeraj pri nas, nas zmeraj posluša in gleda v globine naših src. Sam si vzamem nekaj časa, da mu predložim svoje probleme, pa mu povem tudi svojo zahvalo, če je kaj uspelo ... To de zelo dobro! Je pač tako: Z Bogom živeti je lepo - torej: zbogom!

 

Torek, 05.11.2013

Kot pozdrav na današnjo jutro vam želim, da bi bil Gospod z vami.

Trideset let bo že od tega, ko sem na Strmcu, domačini pravijo pri Šentjurju, deloval in tudi pripravljal farne praznike. Po naključju sem dobil takrat kontakt z mlado pevko iz Štajerske, stara 12 let in doma že dokaj poznana in priljubljena. Od takrat je bila potem vsako leto gost in nas s svojo mamo glasbeno osrečevala.

Do danes traja naša povezanost, ne samo na človeški ravni, tudi v duhovnem oziru in cerkvenem življenju. Ko se je poročila, sem vodil obrede, krstil otroka, blagoslovil hišo in podobno. Tudi v žalostnih trenutkih sem bil pri družini. Sem nekako hišni kaplan. In vedno je lepo, če se srečamo. Njena družina – zelo gostoljubna – mi je bila tudi opora in pomoč v mojih težkih časih, da sem mogel pri njih živeti kar nekaj dni.

Prvo srečanje pri Šentjurju je bil začetek naše povezanosti. Tudi to - je gotovo bilo vse z Bogom – moj pozdrav za danes vam vsem zato tudi – torej: zbogom!

 

Ponedeljek, 04.11.2013

Pozdravljenji pri danešnjem jutranjem srečanju! Lepo, da prisluhnete! Bilo je v času bogoslovnega študija, ko je Katoliška mladina imela izlet na Sveto goro pri Gorici. Pri vožnji tja mi je duhovni vodirelj mladine dal nalog, da pri sveti maši po obhajilu podam kratko meditacijo k temi »srečanje«. Zelo hitro je to šlo, kaj boš? Zgleda, da mi je pri primišljevanju že »srečal« Sveti Duh.

Povedal sem približno sledeče misli: Tukaj na Sveti Gori smo se pravkar pri obhajilu srečali z Jezusom Kristusom. Veseli ga, da ga sprejmemo v tej skrivnosti. Ne samo Njega veseli, ampak naj tudi nas to osreči! Saj smo mi kot skupina že doživeli, da dobro de, če smo tako skupaj in se te skupnosti veselimo.

Pa še to: Vzemimo si po obhajilu tudi nekaj časa – sem takrat dejal – , da se srečamo s samim seboj! Poglejmo z duhovnimi očmi v našo notranjost! Kako smo srečni s seboj? Kaj nam je uspelo, kaj nas še čaka, kaj je bilo dobro, kaj površno? To troje nam je takrat lahko bilo v srečo: Srečanje s sočlovekom, srečanje z Bogom in srečanje s samim seboj. In pri vsem tem je bil Bog priča, torej smo vse doživeli z Bogom – kar naj bo tudi danes moje voščilo nam vsem in tudi pozdrav: Zbogom!

 

Nedelja, 3.11.2013

Prijetno in lepo nedeljsko jutro, prvo v novembru. Praznik vseh svetih je za nami in tudi spomin na vse rajne! Prav tako! Srečanje z njimi je globlje zakoreninjeno v naši notranjosti, kot da bi to lahko opravili v nekaj trenutkih. In danes, na to nedeljo bomo – kot upam – prisluhnili pri nedeljski sveti maši evangeliju in slišali o Zaheju. Poznamo ga! Počutil se je samega, pri ljudeh ne priljubljen, bil je kot vemo – cestninar in bogat. Vendar srečen ni bil, kot zgleda. Iz radovednosti je hotel videti Jezusa. Moral je že marsikaj slišati o njem.

Kakšnje posledice je potem to srečanje z Jezusom imelo, ni mogel slutiti. Nadvse srečen je bil. Kako lepo za njega. Občudovanje vredno pri njem je, da je potem dosledno spremenil svoje življenje, kot je obljubil.

Moč srečanja, pozitivnega srečanja, lahko spremeni človeka. Tudi mi srečavamo ljudi, katere smo že ali jih tudi še bomo razveselili. Ali pa tudi obratno: ki nas razveselijo, če jih vidimo, slišimo in z njimi moremo govoriti.

V našem jeziku je v besedi »srečanje« SREČA. Kako lep pojm! O tem bi rad z vami premišljeval v prihodnjih dneh in povedal to ali ono doživetje iz svojega življenja, ki me je osrečilo ali pa, da sem jaz koga mogel osrečiti. Tako vam smem želeti lepo nedeljo in reči: Srečno za danes!