Duhovna dela usmiljenja

Nedelja, 21.2. 2016

Grešnike svariti

Dobro jutro, dragi poslušalci in cenjene poslušalke. Smo v svetem letu usmiljenja, ki ga je razglasil papež Frančišek. V svoji okrižnici je med drugim opozoril tudi na staro zbirko telesnih in duhovnih del usmiljenja. Medtem ko so nam telesna dela usmiljenja bližja, o duhovnih delih komaj kaj slišimo. V teku stoletij pa  se je ta sedmerica  pridružila sedmerici telesnih del. Prvo duhovno delo usmiljenja je grešnike svariti. Morda se današnjemu človeku  sprva upre misel na to, da bi se vmešaval v ravnanje drugih, vendar smo po veri v Boga Očeta vsi bratje in sestre, ki smo drug za drugega odgovorni. Preden se lotimo takega dejanja pa se moramo najprej vprašati, kako se sami odzivamo na kritične besede, ki zadevajo naše obnašanje.  Ne bomo se vtikavali v kakršno koli zadevo, ki nas ne briga, v določenih  preverjenih primerih pa je prav, da komu tudi kaj rečemo in ga opozorimo na posledice njegovega ravnanja, ki jih morda sam niti ne opazi, oz. se jih ne zaveda. Taka beseda more biti izrečena le v dobrem odnosu. Bližnji mora začutiti, da so besede dobronamerne in izrečene v skrbi z njegov blagor. Po svetopisemskem pravilu bomo to storili najprej med štirimi očmi in šele v primeru, da besede ne zaležejo,  bomo na pomoč pritegnili še koga. Morda pa bomo iskali pot do drugega najprej preko nekoga, o katerem vemo, da mu je bližji in bo od njega lažje sprejel. Lahko pa se seveda zgodi, da vsa prizadevanja ne pomagajo. V tem primeru pa moremo vsekakor nadaljevati s sedmim duhovnim delom usmiljenja, ki nam narekuje, da za žive in mrtve prosimo Boga.

Papst Franziskus hat in seinem Schreiben zum Jahr der Barmherzigkeit  auf die sieben leiblichen und die sieben geistigen Werke der Barmherzigkeit neu aufmerksam gemacht.
Während  uns  noch  die leiblichen Werke näher stehen und wir sie leichter verstehen, sind die geistigen Werke eher unbekannt und fremd. In der Reihenfolge lauten sie: die Unwissenden belehren, den Zweifelnden recht raten, die Betrübten trösten, die Sünder zurechtweisen, die Lästigen geduldig ertragen, denen, die uns beleidigen gerne verzeihen, für die Lebenden und für die Toten beten. In diesem Jahr sind wir eingeladen uns intensiver auch mit diesen Werken zu befassen und sie  im alltäglichen Leben einzuüben.

Ponedeljek, 22.2.2016

Nevedne učiti

Dobro jutro, dragi poslušalci in cenjene poslušalke. Danes nadaljujemo včeraj zečeto pot z duovnimi deli usmiljenja. Drugo duhovno delo usmiljenja se glasi:Nevedne učiti. Takoj mi pride na misel vrsta ljudi, ki si vzame veliko časa za poučevanje beguncev. Predvsem gre za poučevanje jezika. Tujci pa tudi v mnogih drugih ozirih niso seznanjeni z našim načinom življenja, z našimi navadami, z našimi pravili medsebojnega občevanja. Kdor se storej približuje beguncem in jim pomaga razumeti svet v katerega so prišli, opravlja prav to delo usmiljenja. Tudi v tem primeru velja, da moramo preveriti, kako nam gre z nekom, ki nas poskuša v čem poučiti. Radi poslušamo nekoga, ki govori iz svojih izkušenj in pri tem ne poudarja svoje modrosti, razumnosti, učenosti. Radi poslušamo nekoga, ki nam deli zaklade svojih izkušenj in spoznanj brez  primesi očitkov. Prav isto velja za verska spoznanja in dostope. Vera more najbolje rasti ob ljudeh, ki nam pripovedujejo o svojih verskih izkušnjah in so pri tem verodostojni. Taki ljudje so nam v spodbudo in se ob njih moremo ogrevati za dobro.
Nevedne učiti – vendar v ponižnosti!

Torek, 23.2.2016
Dvomljivcem prav svetovati

Dobro jutro, dragi poslušalci in cenjene poslušalke. Na poti z duhovnimi deli usmiljenja danes stopimo tretji korak in se tokrat  posvetimo dobremu svetovanju dvomljivcem.
Kako hvaležni smo, če v pogovoru s kom pridemo do jasnosti v zadevi, ki nas je že nekaj časa zaposljevala. Veliko stvari se razjasni šele v tem, da imamo nekoga, ki nas posluša in skupaj z nami išče pojasnitev. Kakor v vsakdanjih zadevah iščemo pomoč pri strokovnjakih, tako  bomo tudi v duhovnih zadevah šli k nekomu, ki je na tem področju doma. Dvom je sicer brat vere, vendar moramo biti pozorni na to, da v dvomu ne obtičimo. Če nam v kateri zadevi ni jasno, je bolje reči: »Zdaj tega še ne razumem!«  kot »Tega pa ne verjamem!« V duhovnih zadevah je vedno možna rast in nove življenjske izkušnje nam morejo pomagati iz ožine, v katero smo kdaj prišli. Prav je, da svojo vero vedno preverjamo in nikdar nismo  dokončno zadovoljni  s svojimi spoznanji. V tem smislu ostajamo verniki celo življenje iskalci. Le kot iskalci bomo mogli tudi dvomljivcem prav svetovati.

Sreda, 24.2.2016

Žalostne tolažiti

Dobro jutro, dragi poslušalci in cenjene poslušalke. Danes bomo na naši poti z duhovnimi deli usmiljenja usmerili naš pogled na tolažbo žalostnih. Žalostni niso le ljudje ob izgubi dragega človeka, temveč tudi brezposelni, samotni, razočarani in ljudje, ki so nagnjeni k otožnosti. Gotovo smo že kdaj izkusili, kako je, če srce pade v grenkobo. Zdi se vse zatemnjeno. Ni več nič lepega in svetlega. Ena izkušnja nas tako obvlada, da se vse ostalo razblini in nima več teže. Kako dobro nam dene, če se tedaj približa nekdo, ki nas razume in preprosto posluša. Včasih ljudje naredijo napako, da žalostnim dajejo nasvete in jih ne pustijo prav do besede, ker mislijo da jim morajo veliko govoriti. Žalostni pa potrebuje predvsem pozorno uho in sočutno srce. Včasih je tolažilno tudi skupno molčati in vztrajati ob človeku, ki ravno čuti težo življenja. Tako samo z navzočnostjo drugemu posredujemo zavest, da ga razumemo in mu želimo biti v oporo. Naša vélika tolažba pa je Bog sam. Njegova navzočnost je vir vse tolažbe.

 

Četrtek, 25.2.2016

Krivico voljno trpeti

Dobro jutro, dragi poslušalci in cenjene poslušalke. Ko se peti dan posvečamo duhovnim delom usmiljenja pridemo do nasveta: krivico voljno trpeti. Sam sem silno presenečen ko v nemškem prevodu berem: die Lästigen geduldig ertragen. To je vendar povsem nekaj drugega. V obeh prevodih iz latinščine pa vendarle moremo najti skupni imenovalec: okoliščine, ki jih ne moremo spremeniti, sprejemati kot danost in jih koristiti v duhovni blagor. Rad prebiram življenske zgodbe ljudi v katerih najdem toliko hudega, ki so ga prestali.
Kaj se je dogajalo v našem narodu med vojno in po njej! Koliko krivic in gorja! Mnogi od njih iz prestanega niso zagreneli, temveč so ob tem rasli. Nista se vanje naselila mržnja in sovraštvo. Velika stvar je v trpljenju ne preklinjati, temveč moliti. Usmeriti svoje misli in se od ničasar ne pustiti spraviti na pot sovraštva. Mnogim je na tej poti pomagala trdna in neomajna vera v Boga. V tem duhu potrpežljivosti naj bi tudi prenašali slabosti in pomanjkljivosti naših bližnjih. To nikakor ni napotek, da naj bi vse v vse nevšečnosti enostavno vdali, temveč v duhovno korist obrnemo sile, ki nas ogrožajo.

Petek, 26.2.2016
Žaljivcem iz srca odpustiti

Dobro jutro, dragi poslušalci in cenjene poslušalke. Zadnji dan našega premišljevanja o duhovnih delih usmiljenja se ustavimo pri nasvetu: žaljivcem iz srca odpustiti.
Naš Gospod  je največji, ko na križu moli:«Oče odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo!« Tam najde svoj višek nauk, ki ga je  v času svojega javnega delovanja vedno znova osvetljeval svojim učencem – v dejanju in besedi. Vedno znova se v evangelijih vrača na odpuščanje bližnjemu. V molitvi  z Jezusom našo prošnjo za odpuščanje vežemo na našo lastno pripravljenost odpuščati. To ni vedno lahko. Vedno pa je potrebno. Kajti le tako moremo prekiniti tok temnih sil, ki se nas hočejo polastiti. Le tako moremo biti pravi njegovi učenci. Odpuščanje je kdaj tudi dolga pot, zelo dolga pot. Nikdar pa ne smemo reči:«Tega pa ti nikoli ne odpustim!« Če trenutno nimam moči, je razumljivo. Truditi pa se moram, da bom nekega dne zbral potrebno pomoč in šel pot sprave. To je ena stran. Druga stran pa je, da se v primeru spoznanja krivde iz srca opravičimo. Opravičilo  je v mnogih slučajih začetek sprave.
On, ki nas kliče na pot sprave in odpuščanja nam bo dal za to tudi potrebnih  moči.
V vsakem primeru pa naj opuštevamo še zadnji, sedmi nasvet del usmiljenja: prosimo Boga za žive in mrtve.